Režiser je scenarij ustvarjal skupaj s pisateljem Arthurjem C. Clarkom. Ta je napisal štiri knjige iz zbirke Odiseja v vesolju, vsaka je imela drugo letnico. Po najbolj slavni 2001 si sledijo 2010, 2061 in 3001. Foto: Park Circus/Warner Bros
Režiser je scenarij ustvarjal skupaj s pisateljem Arthurjem C. Clarkom. Ta je napisal štiri knjige iz zbirke Odiseja v vesolju, vsaka je imela drugo letnico. Po najbolj slavni 2001 si sledijo 2010, 2061 in 3001. Foto: Park Circus/Warner Bros

Projekcija se bo odvila v soboto ob 19. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (CD), saj organizatorji menijo, da si tako "velik in prelomen film zasluži projekcijo v največji kino dvorani in na največjem filmskem platnu".

Simon Popek, vodja filmskega programa v CD-ju, je navedel deset razlogov, zakaj je klasiko Stanleyja Kubricka iz leta 1968 pomembno tudi danes gledati na velikem platnu.

Zakaj je Odisejo v vesolju treba videti v kinu?

  • Ker je prelomen, mitski znanstvenofantastični film, ki tudi 50 let po nastanku navdihuje ustvarjalce.
  • Ker je na koncu 60. let pravilno napovedal mnoge tehnične inovacije, ki so se pozneje uresničile.
  • Ker je vizualno osupljiv tudi brez pretiranih specialnih efektov, kakršne poznamo danes.
  • Ker so specialni efekti tako naravno vključeni v Kubrickovo umetniško strategijo, da še danes ne izpadejo zastarelo.
  • Ker Kubricka zanima tako tehnologija filma kot tehnologija vesolja.
  • Ker gre med drugim za edinstveno zvočno in glasbeno izkušnjo.
  • Ker se boste morda prvič zavedali, kako strašljiva je (v kinu) tišina.
  • Ker vsebuje najbolj znameniti montažni rez v zgodovini filma, ki gledalca iz prazgodovine prestavi v daljno prihodnost.
  • Ker boste ob Straussovem valčku in podobah vesolja plesali po stolih.
V filmu je kar 88 minut, v katerih ni dialogov. Foto: Park Circus/Warner Bros
V filmu je kar 88 minut, v katerih ni dialogov. Foto: Park Circus/Warner Bros

Film so v CD-ju izbrali za uvodni dogodek festivala Slovenija 5050. Kubrick je konec šestdesetih let, ko se je raziskovanje vesolja šele dobro začelo in diskusija o androidih in umetni inteligenci še ni prešla v mainstream, s pomočjo Arthurja C. Clarka obdelal razvoj človeka, njegovo vlogo v prihodnosti in odnos do robotov oziroma umetne inteligence.

Po njihovih besedah se film tudi lepo dopolnjuje z deli izraelskega zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija – predvsem Sapiens in Homo Deus –, v katerih razmišlja o razvoju homo sapiensa, njegovi vlogi v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Konec januarja bo namreč festival zaznamovala premiera koprodukcije 2020 po motivih besedil Hararija in v režiji Ivice Buljana.

Kubrick je bil 13-krat nominiran za oskarja, dobil ga je le enkrat, in sicer za posebne učinke v Odiseji. Foto: Park Circus/Warner Bros
Kubrick je bil 13-krat nominiran za oskarja, dobil ga je le enkrat, in sicer za posebne učinke v Odiseji. Foto: Park Circus/Warner Bros

"Verjetno bi bilo pretirano reči, da je Hararijevo delo navdihovala Odiseja v vesolju, ob nastanku kritiziran, nerazumljen, celo zasmehovan mejnik znanstvene fantastike in filmske umetnosti nasploh, lahko pa trdimo nekaj drugega, da sta si bila usojena in da se danes neverjetno lepo dopolnjujeta," so zapisali.

Uršula Cetinski, generalna direktorica CD-ja, razlaga, da se bodo skozi festivalske dogodke osredotočili predvsem na prihodnost Slovenije, "o kateri pa seveda ni mogoče razmišljati brez širšega konteksta globalnega sveta. Čeprav ne vemo, kakšen bo svet leta 2050, in čeprav se je človek vedno slabo odrezal pri napovedovanju prihodnosti, bomo v okviru festivala razmišljali ravno o njej."