Kogojev življenjepis se bere kot napeto iskanje lastne osebnostne identitete. Foto: družinski arhiv Marija Kogoja
Kogojev življenjepis se bere kot napeto iskanje lastne osebnostne identitete. Foto: družinski arhiv Marija Kogoja
Marij Kogoj
Črne maske so edino glasbeno-gledališko delo Marija Kogoja (1892-1956), čeprav to ni bila njegova edina operna zamisel. Že prej sta ga pritegnila Wildova Saloma in Prešernov Krst pri Savici, a ju ni uresničil. Foto: RTV SLO
Črne maske
Opero je Kogoj komponiral med letoma 1924 in 1927, časniki pa so njeno praizvedbo leta 1929, ki jo je vodil Mirko Polič, napovedovali kot največji domači operni dogodek po prvi svetovni vojni. Foto: BoBo

Naslov filma izhaja iz Kogojevega nenehnega iskanja osebnostne identitete. V otroštvu je namreč Marija (pravzaprav Julija, ampak k temu se vrnemo) po smrti očeta mati brez sledu zapustila in fant je prišel v rejo v očetov rojstni kraj v Kanal ob Soči. Vprašanje, kdo so bili njegovi starši, mu očitno nikoli ni zares dalo miru. Kam je izginila njegova mati, je bila aleksandrinka ali prostitutka (k zadnjemu je nakazoval kraj njene smrti) in kdo je bil v tem primeru njegov oče?

Premiera:
27. 11. ob 21.00 na TVS 1
Ponovitvi:
28. 11. ob 12:05 na TVS 1 in 30.11. ob 14:55 na TVS 2

Vprašanja, ki so mučila mladega Kogoja
Mariju so v resnici ob rojstvu nadeli ime Julij, vendar so, potem ko je ostal brez staršev, v Kanal ob Soči poslali napačne rojstne podatke in prevzel je ime pokojnega mlajšega brata Marija. Vsa ta vprašanja so se morala vtisniti globoko v dušo mladega moža, ki je izkazoval silno subtilnost in s tem tudi naklonjenost do različnih umetnosti, najbolj do glasbene. Negove prve kompozicije – znameniti zbor Trenutek – izkazujejo nenavadno samostojnost in originalnost.

Je nedvomno eden izmed najzanimivejših skladateljskih osebnosti v zgodovini slovenske glasbe, predvsem zaradi visoke estetske vrednosti njegovih kompozicij in precej neobičajnega življenja. Čeprav sodi med najvidnejše predstavnike evropskega glasbenega modernizma, opera Črne maske pa se lahko postavlja ob bok največjim dosežkom predstavnikov t. i. druge dunajske šole (Schönberg, Berg), njegovo življenje in delo širši slovenski javnosti nista bila pobliže predstavljena.

Med opero in resničnim življenjem
Tudi to je razlog, da je Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija o Kogoju posnelo film. Ta vzporeja televizijske posnetke letošnje uprizoritve opere v SNG Opera in balet Ljubljana in nekaterih drugih kompozicij ter dokumentarne pripovedi osrednjih raziskovalcev Kogojevega skladateljskega opusa in življenja (Ivan Klemenčič, Uroš Lajovic, Jakob Jež) ter Kogojeve vnukinje Snežane Bahor.

Marija Kogoja igra Milan Štefe, ki je tudi moderator, ob njem pa skladateljeve sodobnike oživljajo še Zvone Hribar, Matejka Jagodic, Grega Čušin, Boris Ostan, Kajetan Bajt in drugi. Urednica igrano-dokumentarnega filma je Danica Dolinar, scenarist dr. Gregor Pompe, režiser pa Primož Meško.