Vžigalica: Recepta sta znana
Če recept 1 pravi "vzemi moškega in žensko, spravi ju v zvezo, nato ju spri, na koncu pa spet poveži v par", je recept 2 še enostavnejši: "Vzemi moškega in žensko, ki sta navidez nezdružljiva, se gledata kot pes in mačka ter ju spravi v zvezo." Prestopno leto se zvesto poslužuje druge smernice.

In medias res: Dolgo potovanje v Dublin
Anna (Amy Adams) po štirih letih zveze nestrpno pričakuje, da jo fant, ugledni zdravnik Jeremy (Adam Scott), zaprosi. Ker so to ne zgodi in odpotuje na kardiološki seminar v Dublin, upošteva očetov (John Lithgow) nasvet in odpotuje na Irsko, kjer bo fanta sama zaprosila. Po stari irski tradiciji namreč dekle to lahko naredi na prestopni dan - torej enkrat na štiri leta. Po seriji vremenskih tegob se znajde v majhni vasici, kjer sreča Declana (Matthew Goode), ki ji bo pomagal pravočasno priti do prestolnice. Seveda ni treba poudariti, da se Anna in Declan nikakor ne razumeta ...

Ideja: Ali preveč urejenosti ubija?
V tako premočrtnem filmu je težko luščiti pretirano globoke ideje. Pa vseeno misel o nesojenem zaročencu Jeremyju. Omenjeni zdravnik je povsem "simpatičen" fant. Režiser Anand Tucker ne ponudi pretiranega razloga, da bi ga gledalec "zasovražil" in se samoumevno prestavil na stran Declana. Jeremy je uglajen, predvidljiv in urejen, pravzaprav preveč urejen. In ravno to predstavlja točko premisleka. Tudi za Anno velja načelo urejenosti, saj mora vse dogodke do sekunde/milimetra natančno načrtovati in jih postaviti v okvir predvidljivosti. Saj veste, človek s tem dobi (lažni?) občutek, da ima življenje pod nadzorom. Torej - ali preveč urejenosti ubija kakovost življenja?

Za/proti: 29. 2., narava, iskre ...
Ko sem videl napovednik in slišal, da "lahko ženska na Irskem 29. 2. zasnubi moškega", sem se le prijel za glavo in nemočno vprašal: "Pa kakšne neumne ideje bodo še spravili na platno?" Na srečo hitro postane jasno, da ustvarjalci tega niso vzeli smrtno resno in se iz tega šalijo. Ker je seveda smer zgodbe povsem predvidljiva, breme konče ocene pade na glavna igralca in režiserja. Prva ustvarita prepričljive iskre (tako pri hladnih kot toplih pogledih), drugi pa s pridom izkoristi priročno in pregovorno lepo irsko naravo.

Pod črto: Povsem soliden film
Končna ocena prinaša povsem soliden izdelek, ki ob obvezni predvidljivosti vseeno zagotavlja dovolj smeha in dobre volje. Prestopno leto seveda ni nakakršen biser, a včasih pozabimo, da v kinodvornah vidimo veliko preveč povsem banalnih romantičnih komedij (Vedno priča, nikoli nevesta, Vojna med nevestama ...), ki niso vredne pozornosti.