Rock Hudson ni nikoli uradno potrdil svoje istospolne usmerjenosti - je pa avtoriziral biografijo Rock Hudson: His Story, ki je izšla leta 1986 in v kateri je bilo veliko podrobnosti o njegovem zasebnem življenju. Foto: AP
Rock Hudson ni nikoli uradno potrdil svoje istospolne usmerjenosti - je pa avtoriziral biografijo Rock Hudson: His Story, ki je izšla leta 1986 in v kateri je bilo veliko podrobnosti o njegovem zasebnem življenju. Foto: AP
Rock Hudson
Z Julie Andrews v filmu Dear Lili. Foto: AP

Ne morem igrati zgube - ker nisem videti kot zguba.

Rock Hudson
Rock Hudson
Že na samem začetku svoje kariere si je dal Hudson prevleči zobe in operirati glasilke, da je imel globlji glas. Posledica operacije pa je bila, da ni mogel peti: vse pesmi v muzikalu Camelot je moral oddeklamirati, podobno kot Rex Harrison v My Fair Lady. Foto: AP

"Če ga ima lahko Rock Hudson, ga imajo lahko tudi dobri ljudje. To je samo bolezen, ne pa moralna kazen," je takrat izjavil dramatik William M. Hoffman, avtor prve broadwajske predstave o aidsu.

Na velikem platnu je Rock Hudson - ime je seveda izmišljeno; rodil se je kot Roy Harold Scherer - kraljeval v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, šele pozneje je presedlal na televizijo. V več kot štirih desetletjih kariere je nastopil v skoraj 70 filmih in številnih televizijskih produkcijah (njegova poslednja vloga je bila prav v kultni žajfnici Dinastija).

Od poštarja do oskarjevskega nominiranca
Preboju v filmski svet sta pripomogla predvsem mladeničeva višina in lepota. (V šolskih predstavah na primer ni sodeloval, češ da si ne more zapomniti besedila.) Po srednji šoli je bil poštni uslužbenec, v drugi svetovni vojni je služil kot mehanik v ameriški mornarici, po vojni pa je bil voznik tovornjaka.

Na velikem platnu se je prvič pojavil leta 1948 v filmu Fighter Squadron. Njegovi zgodnji filmi so bili v najboljšem primeru povprečni: leta 1954 je denimo za film Taza, the Son of Cochise s črno lasuljo in temnim pudrom "poziral" kot Indijanec. Na začetku petdesetih so revije objavljale večinoma njegove slike brez srajce, tako da se ga je prijel vzdevek "The Barron of Beefcake".

V 50. letih je odigral glavne vloge v filmih Veličastna obsedenost, Vse, kar nebo dopušča in Velikan (zadnjega se danes spominjamo predvsem po Jamesu Deanu v stranski vlogi). Z Velikanom si je leta 1956 prislužil tudi nominacijo za oskarja.

Nadaljeval je z nizom romantičnih komedij, ki sta jih posnela z Doris Day: Šepetanje na blazini (Pillow Talk), Lover Come Back in Ne pošiljaj mi rož (Send Me No Flowers). Pozneje je njegova popularnost na velikem platnu počasi začela upadati. V 70. in 80. letih je veliko nastopal na televiziji, med drugim v že omenjeni Dinastiji in seriji McMillan & Wife.

Med vzponom svoje kariere je igralec svojo istospolno usmerjenost pred mediji skrival (čeprav so številne njegove kolegice, na primer Elizabeth Taylor, pozneje komentirale, da je šlo za eno najmanj varovanih skrivnosti v Hollywoodu). Ko je revija Confidental leta 1955 zagrozila, da bodo objavili reportažo o Hudsonovem "skrivnem" življenju, je njegov agent Henry Wilson v zameno za njihov molk izdal skrivnosti dveh drugih svojih strank.

Postopna razkritja
Šele leta 1985 javno priznal, da boleha za aidsom (in ne za rakom na jetrih, kar je bila prva izjava), ki so ga pri njem diagnosticirali šele leto dni pred tem, in obenem špekuliral, da ga je morda dobil pri transfuziji krvi (a se je takrat že veliko pisalo o njegovi istospolni usmerjenosti; v reportaži revije People mu je podporo izrazilo ogromno hollywoodskih kolegov). Umrl je 2. oktobra, v spanju, le dober mesec pred svojim 60. rojstnim dnem. Bil je prva zares slavna osebnost, ki je preminila za posledicami te aidsa. Že nekaj dni pozneje je ameriški kongres namenil 221 milijonov dolarjev za iskanje zdravila.

Ne morem igrati zgube - ker nisem videti kot zguba.

Rock Hudson