Kakšno gradivo se nabere v pol stoletja? Foto: Arhiv Republike Slovenije
Kakšno gradivo se nabere v pol stoletja? Foto: Arhiv Republike Slovenije
Arhiv inštituta obsega več kot 40.000 knjig. Foto: RTV
Studia Slovenica je bil ustanovljen v Washingtonu. Foto: RTV SLO

Zgodbo, ki obsega tudi pol stoletja trajajoče potovanje raztresenega arhiva slovenskih izseljencev po vsem svetu ter pripotovanju v domovino na dan začetka osamosvojitvene vojne, je v dokumentarnem filmu Studia Slovenica zajel režiser Slavko Hren, na ogled pa je bila na prvem programu TV Slovenija.

Od leta 1957
Film se tako osredinja na zgodbo o Slovencu, ki je skoraj pol stoletja živel v izgnanstvu, v katerem nikoli ni pozabil sanjariti o domovini. Doktor ekonomije Janez Arnež je leta 1957 v Washingtonu ustanovil Inštitut Studio Slovenica, ki se je po zaslugi ustanovitelja desetletja pozneje preselil v Slovenijo, nov dom pa je tako dobil tudi njegov arhiv.

Pot arhiva domov
Janez Arnež se je sam posvečal pisanju o domovini, o njej pa je zbiral tudi knjižno, arhivsko in drugo kulturno gradivo. Prvi zabojnik arhivskega gradiva je iz ZDA na slovensko mejo prispel ravno ob začetku osamosvojitvene vojne, junija 1991. Tako se je prvi del Studie Slovenice znašel na italijansko-slovenski meji, ki jo je zasedla JLA, Arnež in njegovi prijatelji pa so vsebino zabojnika reševali sredi tankovskih obstreljevanj in končno osvoboditve mejnega prehoda Rožna dolina v Novi Gorici.

Slovenijo približati ameriški javnosti
Namen ustanovitve Studia Slovenica, ki ga je Arnež ustanovil skupaj z Valentinom Leskovškom in Erikom Kovačičem, je bil, z objavami študij v angleškem jeziku ameriški javnosti predstaviti in približati Slovence, ob tem pa tudi zbiranje arhivskega in knjižničnega gradiva, ki je nastalo pri delovanju Slovencev v izseljenstvu in zamejstvu, v prvi vrsti povojnih političnih beguncev. Inštitut se je posebno posvetil gradivu, nastalem po drugi svetovni vojni v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji.

Kaj ponuja bogastvo arhiva?
Danes obsega Studio Slovenica več kot 40.000 knjig, nekaj sto naslovov izseljenskih revij in časopisov, zbirko Goršetovih umetnin in vrsto izjemno redkih predmetov iz povojnih taborišč slovenskih povojnih beguncev. Zbirka, ki vsebuje kar nekaj unikatov, se še vedno širi.
Dokumentarec predstavlja bogastvo arhiva, med katerimi so tudi javnosti prvič na ogled ponujeni dokumenti, enkratni tiski in redke fotografije, ki so nastale v letih po drugi svetovni vojni in odslikujejo zgodbo Slovencev, ki so morali zapustiti Slovenijo.