V dani situaciji je bil letošnji festival v celoti izveden po spletu, tudi prek posebnih, interaktivnih vključevanj v živo. Dogajanje se je sklenilo s podelitvijo bronastega, srebrnega in zlatega muvita, nagradami v skupni vrednosti 3000 evrov. O nagrajencih je odločala žirija v sestavi režiser Peter Bratuša, igralec Robert Prebil in direktor fotografije Darko Herič.

Ko se obiskanost meri v številu gospodinjstev
Ker je festivalsko dogajanje potekalo po spletu, so se organizatorji odločili, da trojico nagrajencev presenetijo na domu, in sicer z vklopom v živo, in jim na ta način tudi dejansko predajo nagrade. Sklepno projekcijo 12 filmov po izboru žirije in podelitev nagrad si je ogledalo 171 gospodinjstev.

Vse plasti filma, zlite v organsko celoto
Nagrado zlati muvit je prejel film Do takrat pa ..., ki ga je posnela ekipa Leones Studia. Film prikaže morebitni začetek ljubezni med dvema neznancema, ki ju upodabljata Blaž Setnikar in Tina Skvarča.

Robert Prebil je v obrazložitvi nagrade povedal: "Ko se vse plasti filma zlijejo v takšno organsko celoto, so besede odveč. Težko govoriš o filmu, ker ti njegova pripoved govori dalje in si želiš, da bi njen odmev trajal čim dlje. Ujeti to polno sozvočje različnih in celo raznorodnih elementov je nekaj, čemur rečemo filmska magija. Nihče ne ve, kdaj se bo zgodila, ker je ni mogoče predvideti, lahko jo samo dopustiš. In podobno je tudi z nami, smo neznanci na neki poti, ki jo prečkajo neznanci, in ko enkrat zberemo dovolj moči, da vsaj enega od njih pustimo k sebi, se nam odpre pot do nas samih. Do takrat pa …"

"Ali je prav, da čutim, kar čutim?"
Srebrni muvit je šel v roke ekipe Heroji srednjega razreda za film Nazaj k nama. V stvaritvi, ki govori o "prepovedani" ljubezni, igrata Gaja Filač in Domen Novak.

Darko Herič je v obrazložitvi odločitve žirije dejal: "Film si zastavlja večno vprašanje prepovedanega sadu, ki si ga ljubimci zastavljamo že od Eve in Adama; ali je prav, da čutim, kar čutim? Melanholična mehkoba fotografije in magičen vpliv svetlobe, ki spaja dan z nočjo, nekaj tako različnega, pa vendar soobstoječega. Ter prepričljiva predstava dveh mladih teles, ki segata po odraslosti, a vendar ostajata v otroški povezanosti, nas popelje skozi odkrivanje "prepovedanega". Skozi tesnobo in na koncu sprejemanjem tega, kar je, na način, ki je svoj vsakemu zase. Spontana in organska uporaba usmeritvenih elementov tekmovanja nas samo še bolj vpne v zgodbo in poveže z liki."

Preobrati, nastali v otroški domišljiji
Z bronastim muvitom pa so ovenčali ekipo Anamorphic Movies in njen film V družbi domišljije, v katerem spremljamo skupino otrok, ki si ob tabornem ognju pripovedujejo zgodbo, polno nenavadnih preobratov, ki jih premore le otroška domišljija.

Glede te odločitve žirije je Peter Bratuša dejal: "’Presenetljivost’ je ključna beseda, ki opisuje nagrajeni film. Presenetljiva je kakovost produkcije, ki bi je bili veseli tudi večji filmski projekti. Preseneča zgodba, ki drži gledalca v napetosti od prvega do zadnjega kadra. Ko že mislimo, da razumemo, kam nas vodi, nas ta preseneti in zavije v popolnoma novo smer. Prek pripovedovalcev in pripovedovalk spoznavamo ne samo zgodbo, temveč tudi njihove značaje, ki nagajivo spreminjajo usodo glavne junakinje. Obvezni elementi so tako organsko vpeti v zgodbo, da jih zares ne prepoznaš kot obvezne ali kako drugače umetno pripete. Režija je v funkciji pripovedi in vseh značilnosti forme strašljivih zgodb, ki smo si jih kot otroci radi pripovedovali v toplih poletnih večerih. Zares je najtežje doseči lahkotnost pripovedovanja, ki odlikuje ta film, še posebej, če imaš na razpolago samo 60 ur."

Ne drugačen, temveč poseben
Festival je 7. leto zapored organizirala marketinška agencija Rubikon Gral, vendar letos v povsem lastni žiriji, saj maratona v primerjavi s preteklimi leti ni sofinancirala nobena občina. Ob sklepu festivala sta njegov direktor Gregor Graf in programska vodja Maja Šest izrazila željo, da letošnji maraton ob trenutnih zdravstvenih razmerah ne bi ostal v spominu kot drugačen, temveč kot poseben.