Čapovi filmi so bili nagrajeni tako na uglednih filmskih festivalih v tujini (Cannes, Benetke) kot v takrat domačem Pulju. Foto: Slovenska Kinoteka
Čapovi filmi so bili nagrajeni tako na uglednih filmskih festivalih v tujini (Cannes, Benetke) kot v takrat domačem Pulju. Foto: Slovenska Kinoteka
O Čapovem življenju, delu in »prijemu« se bodo v sredo, 11. decembra, ob 19.00 pogovarjali Radovan Čok, Jože Dolmark, Jela Krečič, Peter Stanković, Lojz Tršan in Zdenko Vrdlovec. Pogovor bo vodil Marcel Štefančič, jr. Foto: Slovenska Kinoteka

Njegova slovenska filmografija je sestavljena iz petih celovečercev in enega kratkega filma - Piran - biser slovenskega primorja.

In prav kratka filmska razglednica Pirana bo v torek tudi uvedla Čapovo retrospektivo v Slovenski kinoteki. S tem filmom je Čap za labodji spev svojega filmskega ustvarjanja v Sloveniji oziroma Jugoslaviji posnel kratek hommage mestu, ki je postalo njegov drugi dom in na njegovo željo tudi zadnje počivališče.

Piranu bo sledila projekcija Čapove velike češkoslovaške klasike in mednarodno najbolj odmevnega filma Nočni metulj iz leta 1941. Kot so zapisali v Kinoteki, socialna ljubezenska melodrama, umeščena ob konec 19. stoletja in skoraj v celoti posneta v studiu, prikaže režiserja na vrhuncu ustvarjalnih moči. Suvereno vodenje igralcev, izjemen občutek za kompozicijo, ekspresivna osvetljava prizorov in elegantna scenografija se zlijejo v brezšivno celoto, ki poslej velja za enkraten režijski prijem Františka Čapa.

Čap je leta 1934 postal asistent režije in montažer. V letih 1939-1948 je na Češkem režiral 13 celovečernih filmov, leta 1946 vojno dramo Možje brez kril, ki je bila nagrajena v Cannesu. Leta 1949 se je izselil v Nemčijo, od leta 1952 pa je deloval v tedanji Jugoslaviji.

Po Vesni (1953) je Čap za slovenskega producenta, Triglav film, posnel še moralno izostreno enobejevsko pripoved o ideološko omahljivem zdravniku Trenutki odločitve (1955), komedijsko nadaljevanje Vesne na "starejšem nivoju" Ne čakaj na maj (1957), triler X-25 javlja (1960) in na koncu komedijo Naš avto (1962).

Prelom v zgodovini slovenskega filma
Čeprav je bil konec njegove kariere precej neugleden, je Čap poleg Franceta Štiglica dominantna figura slovenskega filma 50. let preteklega stoletja. Vesno je posnel ravno takrat, ko so partizanske epopeje po filmu Na svoji zemlji (1948) začele izgubljati sapo. Direktiva o heroiziranju zgodovine je seveda še obstala, toda Čap te paradigme ni le zmehčal, ampak jo je zasenčil z vzporedno paradigmo žanrsko lahkotnega, zabavnega, neideološkega, meščanskega, tudi komercialno uspešnega filma.