Težo so dogodku dali mednarodni izbor filmov in poznavalci tovrstnega filma tako z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani kot tudi eden najvidnejših predstavnikov s tega področja, nemški etnolog in kulturni antropolog Michael Oppitz.

Izhodiščno vprašanje razprav se je glasilo, kako utemeljiti trditev, da etnografski film predstavlja presečišče med umetnostjo in znanostjo, kako določiti mejo med deskriptivnim in dokumentarnim pristopom, kje se začne estetika umetniškega filma in kakšno estetiko ima etnografski film. Seveda vprašanje ni od danes, saj so vrhunski filmi s tega področja nastajali že veliko prej, pa vendar je včasih treba prevetriti in na novo utemeljiti izhodišča.

Kot je že film sam po sebi določen s formo, tako določa neko notranjo estetiko tudi obravnavani predmet etnografskega filma. Pogovori, ki so bili podprti s prakso in teorijo ustvarjalcev, so potrjevali dosedanja izhodišča strategije opazovanja in čim manj osebnega posega, ki pa se do neke mere v sodobnem času tudi spreminjajo glede na preference avtorja in materiala samega.

Daleč, a hkrati blizu ...
Seveda je poleg tehnične dovršenosti nujna določena distanca do materiala, po drugi strani pa montažni postopki lahko pripomorejo k večji intenzivnosti in predvsem premagovanju realnega časa.

Kako ostati v observacijski drži, so nam pokazali filmi študentov, ki so predstavili današnje družbene razmere in tradicionalne obrede v osrednjem zahodnem Nepalu, na področju magarske skupnosti v vasi Takasera. Kakšno pa je razmerje med umetniškim filmom in antropologijo, je skušal prikazati znani antropolog Robert Gardner v filmu Gozd blaženosti iz leta 1986, ki je s filmsko sliko dokumentiral en dan življenja v najsvetejšem indijskem mestu Benaresu.

Kultni Šamani slepe dežele
Kako pomemben je prav filmski medij za prikaz določene vsebine, pa smo videli na primeru danes že kultnega filma Oppitza iz leta 1981 z naslovom Šamani slepe dežele. S filmom je prikazal vlogo šamanov kot povezovalcev med človeškim in nadnaravnim svetom in zajel več razsežnosti življenja skupnosti Kham Magarov in prepletenost njihovega življenja z mitologijo, ki jo skozi rituale interpretirajo šamani.

In tako se je z letošnjo edicijo Angart filma spet izkazalo, da so prav festivali najprimernejši prostor za izpraševanje ravni izobraževanja in produkcije vizualne etnografije tako doma kot po svetu.

Neva Mužič, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS)