Zgodba enega največjih še živečih vojnih fotografov je pritegnila Angelino Jolie, ki se bo tako tudi v svojem naslednjem filmu ukvarjala s konflikti sodobnega časa, le iz drugačne perspektive.

Don McCullin je eden najbolj znanih sodobnih fotoreporterjev, ki so v svoj objektiv ujeli podobe vojne, konfliktov in revščine. Foto: EPA
Don McCullin je eden najbolj znanih sodobnih fotoreporterjev, ki so v svoj objektiv ujeli podobe vojne, konfliktov in revščine. Foto: EPA

Igralka, režiserka in posebna odposlanka Združenih narodov bo posnela film o danes 85-letnem McCullinu, ki ga bo upodobil Tom Hardy. Scenarij piše Gregory Burke, pri tem pa črpa iz fotoreporterjeve avtobiografije Unreasonable Behaviour.

"Počaščena sem, da imam priložnost prenesti McCullinovo življenje na platno," pravi Angelina Jolie. "Pritegnila me je edinstvena kombinacija neustrašnosti in človečnosti – njegova neomajna predanost spremljanju resničnosti vojne in sočutje ter spoštovanje tistih, ki trpijo za njenimi posledicami."

V Londonu rojeni fotograf je v svoj objektiv ujel in ljudem predočil številne podobe vojne, konfliktov in revščine. To je opazoval že od malega, saj jo je izkusil na lastni koži. Zaradi tega tudi kljub nadarjenosti nikoli ni mogel na likovno akademijo, obenem pa je bil šibak in dislektičen, zato so se nad njim znašali tako vrstniki kot učitelji. Izkušnjo marginalizacije je torej McCullin zelo dobro poznal.

V filmu bo zaigral Tom Hardy. Foto: EPA
V filmu bo zaigral Tom Hardy. Foto: EPA

Njegova prva objavljena reportaža leta 1958 v britanskem časopisu The Observer je slikala življenje v njegovem domačem okolju – portret ulične tolpe iz Finsbury Parka, "nevarnega" okrožja Londona, v katerem je odraščal. Tudi pozneje so ga zanimali predvsem najrevnejši in najbolj marginalizirani pripadniki britanske družbe.

Med letoma 1966 in 1984 je za Sunday Times Magazine delal kot dopisnik iz tujine. Pohvalo je požel s pokrivanjem dogajanja v Vietnamu in Severni Irski.

Fotoaparat, ki je v Kambodži McCullinu rešil življenje. Foto: EPA
Fotoaparat, ki je v Kambodži McCullinu rešil življenje. Foto: EPA

V Kambodži ga je pred kroglo rešil dobesedno njegov fotoaparat
Za pravo fotografijo je ničkolikokrat tvegal lastno življenje: v Kambodži ga je pred gotovo smrtjo rešil Nikon, ki je prestregel kroglo, namenjeno njemu. Skupil jo je v navzkrižnem ognju pri Phnom Penhu, v El Salvadorju pa je leta 1984 med bitko zdrsnil z neke strehe in si zlomi kolk, roko in nekaj reber. O moči njegovega dela priča tudi podatek, da mu je takratna britanska oblast leta 1982 izrecno prepovedala pokrivanje falklandske vojne. "Hoteli so retuširano sliko vojne, hollywoodsko različico, v kateri ljudje ne bi zares krvaveli in kjer ne bi bilo bolečine."
Zaradi takih izjav seveda ni bil vedno priljubljen pri urednikih. Leta 1984 ga je Sunday Times po 18 letih sodelovanja mirno odpustil, ker si je drznil kritizirati novega urednika, češ da "skuša uničiti fotoreporterstvo in namesto tega promovirati vrtno pohištvo".

McCullin se je z vojno fotografijo prenehal ukvarjati konec osemdesetih let. "Ko sem fotografiral bedo in trpljenje, sem manipuliral z ljudmi in oni so manipulirali z mano. Občutek krivde imaš zaradi vsega: krivda, ker nisem veren, krivda, ker sem bil sposoben odkorakati, ko je nekdo umiral od lakote ali pa je bil na tem, da ga umorijo. Sit sem krivde, sit tega, da se moram prepričevati, da nisem ubil tistega mrtveca na sliki, da nisem izstradal onega dojenčka. In zato hočem slikati krajine in rože. Obsodil sem se na mir," je dejal v nekem pogovoru leta 1987.

Večina filmov, ki jih je režirala Angeline Jolie, se ukvarja s konflikti sodobnega časa. Foto: Reuters
Večina filmov, ki jih je režirala Angeline Jolie, se ukvarja s konflikti sodobnega časa. Foto: Reuters

Zgodba o vzponu in padcu edinstvenega novinarskega obdobja
Angelina Jolie napoveduje tako brezkompromisen film, kot je bilo McCullinovo fotografiranje. Zamislila si ga je kot pripoved o izjemnih ljudeh in dogodkih, ki jim je bil priča, ter o vzponu in padcu edinstvenega novinarskega obdobja.

Film First They Killed My Father je bil tisti, ki je McCullina prepričal, da svojo življenjsko zgodbo zaupa Angelini Jolie. Foto: IMDb / Netflix
Film First They Killed My Father je bil tisti, ki je McCullina prepričal, da svojo življenjsko zgodbo zaupa Angelini Jolie. Foto: IMDb / Netflix

Prvič je Angelina Jolie za kamero stopila leta 2011 s filmom V deželi krvi in medu, ki skozi dogajanje med vojno v Bosni pripoveduje zgodbo o Danijelu in Ajli, srbskem policistu in muslimanski umetnici. Njen film Neuklonljiv iz leta 2014 pa je posnet po spominih olimpijskega športnika Louisa Zamperinija, ki so ga med drugo svetovno vojno ujeli Japonci.
Po ljubezenski drami Ob morju (2015), ki jo je posnela med medenimi tedni z nekdanjim možem Bradom Pittom, je leta 2017 posnela film First They Killed My Father, dramo o obdobju Rdečih kmerov, ki temelji na istoimenski avtobiografiji Luong Ung.

Zadnji film naj bi prepričal tudi McCullina, da se je odločil za sodelovanje z njo. Kot je povedal, je ob ogledu filma nanj naredila močan vtis režiserkina močna in natančna upodobitev dežele v času vojne, kjer je tedaj veliko časa preživel tudi sam. Režiserko pa je opisal kot sposobno in profesionalno.

Producenta filma bosta Working Title in Hardyjevo podjetje Hardy Son & Baker.