Program sestoji iz filmov, ki jih je v zadnjih dveh desetletjih ali posnel Aj Vejvej ali pa so jih drugi posneli o njegovem delu, in so bili v skladu s festivalskim naslovom torej predmet cenzure.

"Zakaj tisti, ki so na oblasti, cenzurirajo?"
"Mojih filmov ni mogoče prikazati na Kitajskem, kjer se mojega imena ne more svobodno objavljati ali omenjati na spletu in kjer so oblasti poskušale izbrisati mojo identiteto. Izražanje samega sebe je temeljni del človeškega bitja. Biti prikrajšan za glas, pomeni, da niste udeleženec družbe; konec koncev to pomeni zanikanje vaše človečnosti," beremo umetnikove besede na strani kinematografa Babylon.

"Zakaj tisti, ki so na oblasti, cenzurirajo? Ker nekatere ideje dojemajo kot subverzivne. To morda drži in to nam kaže moč glasu posameznika. Umetnost predstavlja naše nagone in občutljivost, ki jih ni mogoče tako jasno opredeliti ali nadzorovati. Kot taka nosi element nevarnosti, ker je nepredvidljiva. Če izgubimo to, bi šlo za resnično izgubo za človeštvo, saj ne bi več razumeli, kdo smo; izgubili bi svojo perspektivo," je še zapisal Aj Vejvej.

V kinu Babylon bodo od 19. do 24. februarja na ogled njegovi oziroma z njim povezani videi, kratki filmi in druge kinematografske stvaritve. V nedeljo pa je prav tako pod streho tega kinematografa že potekala razprava, na kateri sta poleg 62-letnega umetnika sodelovala še generalni sekretar nemške izpostave Amnesty International Markus Beeko in nemški novinar Ali Aslan.

Vseskozi delujoča metla spletnih cenzorjev
"Na Kitajskem, ko sem se seznanil s spletom, sem to občutil kot revolucionarno. Vse, kar je bilo objavljeno na spletu, bi lahko kdor koli takoj videl in delil. Splet je takrat predstavljal platformo za svobodno izražanje, kakršne še ni nikoli bilo. Filmi, ki so mi bili zanimivi za snemanje, so bili tisti, ki sem jih lahko objavil na spletu, ki so osvetlili družbena vprašanja, ki so bila dolgo skrita in ki jih nisem mogel prezreti. Objavljali smo jih povsod, kjer koli smo lahko. Takoj ko so bili ti filmi na spletu, so jih izbrisali spletni cenzorji. Tako bi jih objavili drugje, vendar so bili vsi znova odstranjeni," nadalje beremo v umetnikovem zapisu.

Med množico filmov, ki bodo na ogled, so tudi Human Flow, Ajev dokumentarni film iz leta 2017, ki govori o trenutni svetovni begunski krizi, Remembrance iz leta 2010, v katerem je mogoče slišati posnetke glasov, ki recitirajo imena tistih, ki so umrli v potresu v Sečuanu leta 2008, in dokumentarec Ai Weiwei: Never Sorry, ki ga je leta 2012 o umetniku posnela nemška režiserka Alison Klayman.

"Svoboda izražanja je pravica, iz katere izvirajo vse druge."
"Ko sem prišel v Evropo, nisem mogel prezreti begunske krize, zato sem začel snemati. Ko so se mladi v Hongkongu v znak protesta podali na ulice, smo začeli dokumentirati. Ko se nekaj zgodi, se moraš odzvati, ukrepati. Ti filmi so moj aktivizem. So moj način, da dam svoj glas tem kritičnim vprašanjem. Svoboda izražanja je pravica, iz katere izvirajo vse druge. Če ta pravica ni zagotovljena, kako lahko potem govorimo o demokraciji, svobodi in človekovih pravicah?" se še za konec retorično sprašuje Aj Vejvej.