Dobitnika nagrade je na današnjem plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu razglasil predsednik Martin Schulz, režiserka pa je ob prejemu nagrade dejala: "Sporočilo, ki mi ga daje ta nagrada, odpira nova vprašanja o temi filma."

Evropske vrednote in socialni položaj
Namen evropske filmske nagrade lux je podpreti evropsko kinematografijo in spodbuditi režiserje, da se lotijo vprašanj, povezanih z evropskimi vrednotami in socialnim položajem.

Na razglasitvi je Schulz izpostavil občutljivost za raznolikost, ki jo poudarja nagrada. Ob nedavnih terorističnih napadih je prepričan, da moramo biti pripravljeni braniti idejo, ki nas dela to, kar smo, pred uničevalnim pohodom ljudi z "neumno ideologijo".

Migranti in finančna stiska v šolskem okolju
Med letošnjimi finalisti za nagrado lux sta bila še filma Sredozemlje režiserja Jonasa Carpignana in Učna ura (Urok) režiserjev Kristine Grozeve in Petra Valčanova.

Carpignano s svojim celovečernim prvencem ocenjuje aktualno problematiko preseljevanja migrantov čez Sredozemlje v iskanju svobode in varnosti, medtem ko Kristina Grozeva in Petar Valčanova usmerjata pogled na šolsko okolje, kjer finančna stiska ogrozi udobno življenje.

Finalisti na ogled v vseh državah in z vsemi uradnimi jeziki EU-ja
Vse tri filme so si gledalci v državah EU-ja lahko ogledali na brezplačnih projekcijah v okviru filmskih dnevov lux, ki so se zvrstili v vseh 28 državah članicah EU-ja. Filmi so bili tudi podnaslovljeni v vseh 24 uradnih jezikov Unije. Vsi so bili predvajani na beneškem filmskem festivalu, prav tako si jih je bilo mogoče ogledati na ljubljanskem filmskem festivalu Liffe.

Med desetimi filmi, med katerih je izbirala žirija, je bila tudi hrvaško-srbsko-slovenska koprodukcija Zenit v režiji Daliborja Matanića. Lani se je med tri finaliste uvrstil tudi slovenski film Razredni sovražnik Roka Bička. Nagrado je Evropski parlament podelil poljsko-danski koprodukciji Ida v režiji Pawla Pawlikowskega, Razrednega sovražnika pa so kot najboljšega izmed treh finalistov izbrali gledalci.