Prosenčeva je povedala, da sta si s koscenaristom Mitjo Ličnom s filmom želela naslikati portret stanja ujetosti. Film Drevo govori o družini, ki je ujeta za zidove svojega doma, ker ji grozi krvno maščevanje. "Ta arhaična tradicija maščevanja je bila povod, da sva z Mitjo začela pisati ta film. Popolnoma naju je prevzelo stanje ujetosti, ki si ga nikakor nisva mogla predstavljati. V filmu sva si nato želela naslikati portret tega stanja," je pojasnila režiserka.

Na koncu ni šlo več samo za fizično ujetost. "S fizično ujetostjo se ukvarja samo prvi del filma, v luči najmlajšega lika. Sicer gre tako kot v drugem poglavju tudi za ujetost v določen sistem, katerega del si mogoče sploh ne želimo biti. S tem se ukvarjamo skozi oči mame dveh nastopajočih fantov. Tretja je ujetost v naše lastne občutke krivde in odgovornosti, kar doživi starejši brat," je pojasnila.

Film Drevo je kmalu po nastanku doživel izjemen uspeh. Na lanskem Festivalu slovenskega filma je prejel nagrado filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film, vesni za najboljšo fotografijo in glasbo, Jernej Kogovšek pa je prejel vesno za najboljšo moško vlogo. Producenti filma so si začetek njegove redne distribucije zamislili v letu 2015, a je bilo po uspehu na festivalu povpraševanje po njegovem predvajanju veliko, tako da si ga je bilo že lani mogoče ogledati v nekaterih kinih.

Ubrali so manj komercialno pot
Z nocojšnjo projekcijo v Slovenski kinoteki, ki bo ob 21.00, film Drevo začenja glavni del slovenske distribucije. Prosenčeva je povedala, da so si jo pri hiši Monoo, v kateri so film producirali v sodelovanju z RTV Slovenija, Staragaro in Nuframe, zamislili nekoliko širše kot sicer. Film bodo prikazali v kinematografih, ki delujejo pod okriljem Art kino mreže, poskrbeli pa bodo, da ga bodo videli tudi v krajih, kjer kinov nimajo, imajo pa možnost predvajanja filma v drugih ustanovah, na primer kulturnih domovih.

Posebne projekcije so napovedane za poletni čas, ko bo film v tiste kraje, kjer nimajo ne ene ne druge možnosti, pripotoval skupaj s platnom za projekcije na prostem. "Drevo ni komercialen, mainstream film, zato si tudi mi pri distribuciji želimo iti po nekoliko manj konvencionalni poti," je pojasnila režiserka. Podobno distribucijo bi si pri producentski hiši Monoo želeli tudi za druge slovenske umetniške filme.

Film Drevo je svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v Karlovyih Varyih v sklopu tekmovalnega programa East of the West. Po uspehu na Festivalu slovenskega filma je gostoval po številnih tujih festivalih. Na nizozemskem festivalu Film by the Sea 2014 je prejel nagrado mladinske žirije za najboljši film. Med drugim so ga prikazali v Avstriji, Luksemburgu, Estoniji, Italiji, Nemčiji, Avstraliji in ZDA.

Na vprašanje, zakaj je film tako uspešen, Prosenčeva odgovarja, da najbrž zato, ker sta z Ličnom v filmu skušala tudi gledalca postaviti v občutenje ujetosti. "To je najbrž razlog, da gledalci film doživijo tudi v čisto različnih kulturah. Drevo govori o nečem univerzalnem, ne podaja zgolj popolnoma etnografsko pogojene zgodbe. Od tega sem se poskusila v resnici tudi sama oddaljiti," je še povedala Prosenčeva.