V filmu Oaza so varovanci Doma za otroke in mlade Sremčica s pomočjo večletnega procesa vaj in delavnic pridobivali igralske izkušnje. Foto: SFC
V filmu Oaza so varovanci Doma za otroke in mlade Sremčica s pomočjo večletnega procesa vaj in delavnic pridobivali igralske izkušnje. Foto: SFC

Nagrado Europa Cinemas Label podeljuje mreža Europa Cinemas, katere člani so tudi kinematografi slovenske Art kino mreže, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC).

"Krasno posnet in zelo poetičen film"
Žirija je v obrazložitvi poudarila: "To je krasno posnet in zelo poetičen film, ki je v letošnjem programu Dnevi avtorjev izstopal in bil enoglasni izbor za nosilca nagrade. Ikićeva Oaza je nežen in pretresljiv, obenem pa čist in nekompromisen pogled na življenje in ljubezen mladih ljudi s posebnimi potrebami v državni instituciji. Režiser svoje igralce naturščike obravnava z veliko pozornosti in velikim spoštovanjem, oni pa mu to vračajo z izredno močno in naravno izvedbo. Scenarij je popolno strukturiran, fotografija pa nudi prekrasne, nepozabne prizore. To je film, ki ga gledalci morajo videti v kinu. Mogoče je najpreprosteje, če rečemo, da komaj čakamo, da ta film čim prej ponovno gledamo."

Nagrada Europa Cinemas Label je bila ustanovljena leta 2003 s ciljem, da s pomočjo različnih podpor medijem, distributerjem in prikazovalcem utrdi promocijo. Europa Cinemas sestavlja 274 kinematografov po Evropi, s pomočjo te nagrade bo film Oaza imel možnost, da jih vse obišče, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC).

Slovensko občinstvo bo film predvidoma lahko videlo konec jeseni. Foto: SFC
Slovensko občinstvo bo film predvidoma lahko videlo konec jeseni. Foto: SFC

Kot so še zapisali, so imeli predhodni prejemniki te nagrade uspešno distribucijo, kot na primer poljski film Corpus Christi (2019), letošnji nominiranec za Evropske filmske nagrade, ki je ravnokar začel distribucijo po slovenskih kinodvoranah.

V filmu Oaza so varovanci Doma za otroke in mlade Sremčica s pomočjo večletnega procesa vaj in delavnic pridobivali igralske izkušnje. Režiser pravi, da je njihov uspeh še toliko večji, saj v filmu niso igrali sebe, temveč fiktivne, zelo kompleksne like.

Svetovni mediji so po premieri pohvalili avtentičnost in občutljivost filma in Oazo opisali kot "umetniški dosežek človekovega opazovanja".

Ob varovancih doma Sremčica v filmu nastopata slovenska igralka Maruša Majer in "ljubljenec regionalnega občinstva" Goran Bogdan. Slovenski del ekipe sestavljajo še slovenska oblikovalka maske Tina Šubic Dodočić ter producenta Miha Černec in Jožko Rutar. Glavna producenta Milan in Marija Stojanović sta iz srbske produkcijske hiše Sense.

Srbsko-slovensko-nizozemsko-bosansko-francoska koprodukcija
Film je srbsko-slovensko-nizozemsko-bosansko-francoska koprodukcija, pri njegovem nastajanju pa je sodelovala slovenska produkcijska hiša Tramal. Film je nastal s finančno podporo SFC-ja ter ostalih nacionalnih filmskih skladov. Prav tako je pridobil sredstva evropskih skladov Eurimages in Kreativna Evropa Media. Slovensko občinstvo bo film predvidoma lahko videlo konec jeseni.

Svetovni mediji so po premieri pohvalili avtentičnost in občutljivost filma in Oazo opisali kot
Svetovni mediji so po premieri pohvalili avtentičnost in občutljivost filma in Oazo opisali kot "umetniški dosežek človekovega opazovanja". Foto: SFC

Spletno Delo pa danes poroča, da sodelujoči še niso prejeli plačila za svoje delo. "Pogodbo za projekt smo podpisali pred dvema letoma in film uspešno posneli septembra lani. SFC nam je izplačal dve tretjini sredstev, pri zadnji tretjini pa se je zapletlo, saj ministrstvo za finance vztraja, da mora ministrstvo za kulturo za vse projekte pripraviti investicijske načrte, ki jih potem potrdi vlada," je za časopis povedal producent Černec.

Ministrstvo za kulturo: Sredstva za financiranje so zagotovljena
Na ministrstvu za kulturo po pisanju spletnega Dela navajajo, da so sredstva za financiranje zagotovljena, tako na podlagi pogodbe kot v okviru veljavnega načrta ministrstva za kulturo. "Del gradiva je na vladi, del na ministrstvu za finance, del pa v medresorski obravnavi," so jim sporočili pred časom.

Na letošnji Mostri sicer ni bilo večinske slovenske koprodukcije, je pa slovenski film v preteklosti že dosegal uspehe na festivalu. Tako je režiser Jan Cvitkovič leta 2001 prejel leva prihodnosti za Kruh in mleko, film Razredni sovražnik Roka Bička pa je leta 2013 prejel nagrado filmskih kritikov v programu Teden mednarodne kritike v Benetkah.