Režiser Gaspar Noé je po prelomu stoletja po zaslugi tega filma postal pomembno ime svetovnega filma, obenem pa sta svoji vlogi nepozabno odigrala Monica Bellucci in Vincent Cassel, ki sta bila tisti čas par tudi v zasebnem življenju. K svežini filma je veliko pripomogel Noéjev način pripovedovanja, saj se 12 sekvenc v slogu Nolanovega filma Memento (2000) odvije v obratnem vrstnem redu.

Nova različica filma v francoskem izvirniku nosi podnaslov Integralna inverzija, od izvirne pa se razlikuje zgolj v tem, da je zgodba zdaj predstavljena v kronološkem vrstnem redu. Na mestu je torej vprašanje: zakaj sploh nova verzija filma? Noé je na novinarski konferenci v Benetkah razložil, kakšen je bil njegov motiv.

Film zdaj obrnjen in 6 minut krajši
“Film je bil sprva zamišljen kot film v obratnem vrstnem redu. To ni pristop, ki sem ga izumil jaz, obstajajo tudi drugi primeri. Gre za zgodbo, ki se odvije v eni noči, in ta noč bi morala biti čudovita, ker namerava dekle svojemu fantu povedati nekaj lepega, vendar nato vse razpade. 12 sekvenc filma sem napisal na kos papirja. Posneli smo ga na 35-milimetrski trak v petih tednih in pol. Že takrat smo ugotovili, da film učinkuje, če teh 12 sekvenc razporedim tako v kronološki kot v obratni smeri. V letih od izida so me večkrat rotili, naj naredim še verzijo, ki bi zgodbo povedala v kronološkem vrstnem redu. Zdaj sem to storil, da bi tudi sam videl, kaj bo nastalo iz tega.”

Obiskovalci festivala so med brskanjem po programu opazili še eno razliko, ki je tudi nekoliko presenetljiva. Če režiserji ob posodobljenih verzijah filmov po navadi dodajajo neizdano gradivo, je Noéjeva nova različica filma Nepovratno za šest minut krajša. “V novi verziji so vsi posnetki popolnoma enaki kot v izvirni. Film je za 6 minut krajši, ker sem nekatere trenutke v filmu pospešil, saj se mi je zdelo, da upočasnjujejo film. Nobenega gradiva ni dodanega. V izvirni različici smo posneli le en prizor, ki ga nisem uporabil. Gre za prizor, v katerem vidimo, kaj se zgodi z Monico, ko prispe v bolnišnico, vendar se mi je že takrat zdelo, da je bolje, če ne vemo, kaj se je zgodilo z njo. Ta negotovost je veliko močnejše orodje.”

55-letni režiser se je nato spomnil nenavadnega načina ustvarjanja tega filma. “Film Nepovratno je bil kot bančni rop. V celoti so ga financirali vnaprej, in to samo zato, ker sta sodelovanje pri njem potrdila Monica in Vincent. Pri podjetju StudioCanal so mi rekli, da bi radi pred začetkom snemanja videli scenarij, a ga nismo imeli. Še naslova nismo imeli, domislil sem si ga šele teden pred snemanjem.”

Belluccijeva se je med snemanjem počutila povsem zaščiteno
Mnogim gledalcem je film Nepovratno tudi 17 let pozneje težko gledati, predvsem zaradi prizora posilstva, ki ga je izredno prepričljivo odigrala Monica Bellucci. Čeprav bi se lahko zdelo, da je bilo igralki težko odigrati takšen prizor, je resnica ravno nasprotna. “Neverjetna izkušnja je bila biti del tega filma,” je v Benetkah povedala 54-letna igralka. “Pri prizoru posilstva v predoru sem se bila popolnoma pripravljena spustiti v to preizkušnjo. Med snemanjem sem se počutila popolnoma zaščiteno. V tistem predoru smo tolikokrat zvadili ta prizor, da sem poznala vsak najmanjši gib. Svoje telo sem pojmovala zgolj kot orodje filmske igre. Obkrožena sem bila z režiserjem in igralci, ki sem jim zaupala, tako da je šlo za neverjetno osebno in poklicno izkušnjo.”

Belluccijeva se niti ne strinja z oznako, da gre za brutalen film in pravi, da nova različica še bolj poudarja nežno plat zgodbe. “Nova verzija še bolj poudari nasprotje med poezijo in nasiljem. V resnici gre za film, ki veliko govori o ljubezni, o občutkih. Ena cela sekvenca je namenjena intimnosti med fantom in dekletom, kot nasprotje tega pa vidimo tudi tisto najhujše možno nasilje, spolno nasilje. Na eni strani filma je lepota, na drugi pošastnost človeških bitij.”

Belluccijeva in Cassel sta bila v času snemanja filma par, leta 2013 pa sta se razšla. Igralka je povedala, da je zanju danes marsikaj drugače tako na osebnem kot na širšem družbenem področju. “V teh 17 letih se je toliko spremenilo. Z Vincentom sva po filmu dobila dva otroka in danes stvari vidiva zelo drugače. Današnje generacije so bolj pripravljene govoriti o takšnih občutljivih temah. Meje se premikajo. Ženske so danes pogumnejše in lažje spregovorijo o temi spolne zlorabe. Gre za bolečino, ki se lahko dotakne vseh nas.”

“Srečno, se vidimo čez 20 minut!”
Čeprav Cassel in Bellucci med premiero novega filma vsaj na videz nista kazala pretirane povezanosti, pa je igralec tudi sam potrdil, za kako prelomno poklicno izkušnjo je šlo. “Srečen sem, da sem bil del filma, ki je ostal. Toliko filmov je, ki gredo mimo, o Nepovratnem pa se 17 let pozneje še vedno pogovarjamo. Nočem se delati preveč pametnega, a moram reči, da ko smo ga snemali, sem vedel, da bo ta film pomemben in da bodo o njem učili v filmskih šolah.”
Tudi Casselu je danes v spominu ostal nenačrtovan način ustvarjanja filma. “Pred snemanjem ni bilo scenarija, z Monico sva dobila le 10 strani zapiskov. (Noé je igralca popravil, da so bile v resnici samo 3, op. a.) Morali smo se predvsem pogovoriti, kako se bomo premikali. Ko nama je Gaspar dal navodila, sva ga z Monico vprašala, kako dolgo naj improvizirava. Rekel nama je, da lahko prizor traja od 2 do 20 minut. Zakaj 20? Zato, ker je lahko toliko časa snemal z najdaljšim zvitkom filmskega traku. Šlo je za improvizacijo. Po 10 ponovitvah istega prizora se sploh ne spomniš, kaj si rekel. Nenehno sva morala prihajati na dan z novimi idejami. Šlo je za neke vrste gverilski film.”

Noé je k temu dodal: “V resnici filma sploh nisem režiral jaz, saj me pri prizoru v stanovanju ni bilo v sobi. Preden smo vklopili kamero, sem Vincentu in Monici rekel: 'Srečno, se vidimo čez 20 minut!", jaz pa sem šel v kuhinjo in sem tam na monitorju gledal, kako na zaslonu nastaja film.”

Čeprav Nepovratno za Cassela predstavlja enega vrhuncev igralske kariere, pa ga je igralec po lastnih besedah videl samo enkrat. “Rad ga imam, a nisem prepričan, če ga hočem videti še drugič. Sem pač eden izmed teh gledalcev. Pravkar sem dobil otroka, in ko je Gaspar končal to novo verzijo, preprosto nisem bil razpoložen za gledanje takšnega filma. A danes zvečer se bom vsekakor oglasil na premieri, da preverim, kakšno bo razpoloženje med občinstvom.”

Film bo zdaj zaživel kot diptih
V času izida so se pojavile interpretacije, da je Nepovratno v resnici alegorija Francije in Evrope v primežu različnih oblik nasilja. “Film smo posneli v Franciji s francosko ekipo in francoskim denarjem, a gre za zgodbo, ki bi se lahko zgodila kjerkoli. Ne gre za portret Francije, temveč zgolj za portret človeške izkušnje v najboljšem in najslabšem," je povedal Noé.

Novo verzijo filma bodo v Franciji zdaj združili z izvirno, saj bodo obe skupaj izdali na nosilcih slike in zvoka. To je po režiserjevem mnenju tudi edinstven način za doživljanje te sodobne mojstrovine. “Film Nepovratno pojmujem kot diptih. Ne poznam nobene knjige ali filma, ki bi ju lahko predvajali v tej obliki. Zelo me je presenetilo, kako lahko vrstni red posnetkov spremeni percepcijo povsem istih dogodkov. Alberta Barbero (programskega direktorja beneškega festivala op. a.) sem prosil, če bi lahko tudi v Benetkah predvajali obe verziji filma, a je rekel, da bi bilo to preveč.”