prevajalcev ovenčalo za dosežke na področju podnaslovnega prevajanja za letos, ter Andreja Hafner Souček, ki je prejela nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo.

Andreja Hafner Souček, po izobrazbi francistka in anglistka, je več kot 30-letno poklicno pot prehodila v otroškem in mladinskem programu Televizije Slovenija. Njeno uredniško delo sta zaznamovala pretanjen čut za otroško doživljanje sveta, ljubezen do gledališča in čut za jezik.

Pionirka na področju sinhronizacije risank pri nas
"Če k temu prištejemo še njeno jezikoslovno izobrazbo in čut za jezik, ne preseneča, da je kmalu stopila na pot ustvarjalno in tehnično zahtevnega procesa sinhronizacije animiranih oddaj. Pri izbiri vseh, ki so oblikovali jezikovno podobo teh oddaj – tako prevajalcev kot lektorjev, režiserjev in igralcev, ki so besedila interpretirali –, se je ves čas zavedala, kako pomembna je visoka raven jezika v njih, saj jih najmlajši spremljajo v najobčutljivejšem obdobju za svoj jezikovni razvoj," je zapisala komisija v sestavi Dušanka Zabukovec (predsednica), Denis Debevec, Vesna Žagar, Maja Sever in Romana Verbič.

Andreja Hafner Souček velja za pionirko in največjo strokovnjakinjo za sinhronizacijo risank pri nas. Pod njenim mentorstvom so zrasli rodovi sodelavcev, ki so se učili umetnosti in obrti sinhronizacije risank. Tankočutno je skrbela tudi za kakovostne prevode in visoko raven jezika, zato ima zasluge za to, da so rodovi otrok odraščali ob žlahtno poslovenjenih risankah. Televizija Slovenija ji je leta 2012 podelila priznanje za življenjsko delo, letos pa je prejela priznanje zlati glas Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Prevod igrane britanske nadaljevanke
Jerca Kos je prejela nagrado za prevod igrane britanske nadaljevanke po istoimenskem romanu Vojna in mir Leva Tolstoja. Prevajalka je morala vešče poiskati pot med ruskim besedilom in angleško priredbo. Tematiki je bilo treba prilagoditi jezik ter ga obarvati z ustrezno zgodovinsko patino, pri čemer se je prevajalka izkazala z izostrenim jezikovnim čutom in pravo mero. "Prevod je liričen in dovršen; delo nadgradi in se zlije z njim," med drugim beremo v utemeljitvi nagrade.

Prevod dokumentarne oddaje
Klementina Logar je bila nagrajena za prevod dokumentarne oddaje Luthrov zločin: Kako je Rim hotel zatreti reformacijo. Prevajalka se je izkazala s poglobljenim poznavanjem Martina Luthra, zgodovine 16. stoletja in teoloških ozadij, ki so pripeljala do razdora z Rimom, v prevod pa je spretno vpletala tudi jezikovne prvine oglaševalskega jezika, v katerem gledalec prepozna sodobne tržne prijeme. Prevod je terminološko natančen, tehnično dovršen ter slogovno in jezikovno izpiljen, je zapisala komisija.

Prevod celovečerca v slovenščino
Domen Kavčič je prejel nagrado za prevod igranega celovečernega filma v slovenščino, in sicer za prevod japonskega filma Rašomon. Rdeča nit filma, ki ga je režiral Akira Kurosava, so nasprotujoče si izpovedi protagonistov, zato je vsaka beseda skrbno pretehtana, premišljeno izbrana. Tega se je zavedal tudi Kavčič, ki dialogov ni zgolj prenesel iz enega jezika v drugega, temveč jih je mojstrsko približal slovenskemu gledalci tako, da je v poetičnem in slogovno izpiljenem prevodu ohranil bistvene elemente japonske kulture in medosebnih odnosov, značilnih za deželo vzhajajočega sonca.

Prevod slovenskega celovečerca v tuj jezik
Dušan Rebolj je prejel nagrado za prevod slovenskega celovečernega igranega filma v tuji jezik za prevod filma Prebujanja Petra Bratuše. Prevajalec se je moral poglobiti v vsakdanji jezikovni tok pripovedi z vso starostno in narečno specifiko, je še zapisala komisija, ki je nagrade podelila v Slovenski kinoteki.