Film Alabama Monroe prikazuje ljubezensko zgodbo Elise in Didierja, ki izgubita hčerko ter v žalovanju ne najdeta drug drugega. On je romantični ateist, ona religiozna realistka. Kljub razlikam ju povezuje izjemno močna ljubezen. Smrt njune hčerke njun odnos postavi na preizkušnjo.
Film Alabama Monroe prikazuje ljubezensko zgodbo Elise in Didierja, ki izgubita hčerko ter v žalovanju ne najdeta drug drugega. On je romantični ateist, ona religiozna realistka. Kljub razlikam ju povezuje izjemno močna ljubezen. Smrt njune hčerke njun odnos postavi na preizkušnjo. "Potrebujeta se, nato pa se začneta zaradi omenjenih nasprotij sovražiti. Ne obstaja rešitev, kaj je prav in narobe, vsakdo se mora sam odločiti o lastnih željah in potrebah, pravi režiser Felix van Groeningen. Foto:
Miele režiserke Valerie Golino, ki je na ljubljanskem Liffu prejel vodomca, govori o mladi Italijanki, ki z evtanazijo skrivaj pomaga umreti brezizhodno bolnim pacientom, a začne po nenavadnem srečanju dvomiti o svojih, do tedaj trdnih prepričanjih o življenju in smrti.
Film Sebični velikan Barnardove je priredba zgodbe Oscarja Wilda, ki na prizorišče dogajanja postavi sodobna najstnika - Arborja in Swiftyja - iz revne angleške četrti. Za zaslužek za trgovca z odpadnim materialom Kittena nabirata staro kovino. A "v Wildovi zgodbi so otroci idealizirani, zdaj pa je ravno nasprotno - najstnike se kriminalizira, demonizira - včasih pozabimo, da so otroci. Želela sem združiti navidezna nasprotja, da bi ljudi opomnila, da so ti fantje tudi otroci," je povedala režiserka.

V filmu je prikazal ljubezensko zgodbo Elise in Didierja, ki izgubita hčerko in v žalovanju ne najdeta drug drugega. Poleg filma Alabama Monroe sta se za lux potegovala še Miele režiserke Valerie Golino, ki se spopade z evtanazijo, in Sebični velikan Clie Barnard, ki spregovori o izključevanju otrok.
Zaradi nagrade si nominirane filme ogleda širši krog ljudi kot sicer. Vsi trije filmi so bili po nominaciji podnaslovljeni v 24 uradnih jezikov Evropske unije in prikazani po vseh državah članicah, pa tudi v nekaterih drugih. Zmagovalni film bodo še dodatno opremili s prilagoditvami za slepe ali slušno prizadete gledalce v več jezikih.
Ko si zlomljen, a hkrati veš, da te ne bo povozilo
Zmagovalni film je bil nominiran tudi za najboljši evropski film, igralka Veerle Baetens pa je za vlogo Elise prejela nagrado za najboljšo igralko na nedeljski podelitvi evropskih filmskih nagrad.
Za film je režiserja navdihnila gledališka predstava, po kateri je občutil nasprotujoče si odzive: "Obenem si zelo žalosten, ker ti iztrga drobovje in ga vrže na tla, hkrati pa čutiš tudi olajšanje - ponovno si pripravljen na izzive." Ob tem pa je spomnil na podobno izkušnjo, ki jo je imel pred desetletjem ob smrti očeta - na eni strani občutje zlomljenosti, žalosti in jeze ter na drugi volje, da ga to ne bo povozilo. S filmom je ta občutja želel ponovno podoživeti in se spopasti s čustvi.

Van Groeningen
je na vprašanje o nasprotujočih si pogledih glavnih junakov na posmrtno življenje dejal, da je zanimivo, kako nasprotujoča so si, a vendar v določenih stvareh oba zmedena: "Mislim, da je ta dvojnost v vsakem človeku. Predstaviti ti dve strani v obliki para, ki ga povezuje izjemno močna ljubezen, je res velik izziv. Potrebujeta se, nato pa se začneta zaradi omenjenih nasprotij sovražiti. Ne obstaja rešitev, kaj je prav in narobe, vsakdo se mora sam odločiti o lastnih željah in potrebah."
Kajti, kot je še poudaril, je tisto končno in najpomembnejše spoštovanje med ljudmi. In spopadanje obeh likov z lastno bolečino in iskanje sožitja z drugim tudi v tej bolečini je s podoživljanjem izkušnje pomagala tudi njemu: "Verjamem, da s tem, ko prikazujem, kako sta si protagonista različna, kako se potrebujeta, kako se odzivata v določenih situacijah, bolj raziskujem in razumevam, kako stvari delujejo."

Nagrado lux je Evropski parlament ustanovil leta 2007 v podporo evropski filmski industriji. Lani je nagrado prejela italijansko-francoska koprodukcija Ime mi je Li italijanskega režiserja Andrea Segreja. Letos je nad nagrado bdela žirija, sestavljena iz producentov, selektorjev filmskih festivalov, kritikov in drugih, zmagovalca pa so z glasovanjem, ki je potekalo od 25. novembra do 10. decembra, izbrali evropski poslanci.