Srečen za umret, Matevž Luzar
Matevž Luzar sodeluje v tekmovalnem programu z dramatično komedijo Srečen za umret, grenko pripovedjo o staranju, ki najprej postreže z vsemi stereotipnimi predstavami, ki jih nato obrne na glavo. Zgodba je poučna - za življenje nikoli ni prepozno. Foto: FSF
Šanghaj
Odprtje festivala pripada Naberšnikovemu najnovejšemu filmu Šanghaj, ki je svetovno premiero doživel na festivalu v Montrealu, ki ga je zapustil z nagrado za najboljši scenarij. Foto: Kolosej
Jaz sem Janez Janša
V tekmovalni program dokumentarnih filmov se je uvrstil tudi Jaz sem Janez Janša , ki bo na Festivalu slvoenskega filma doživel tudi težko pričakovano premiero. Novembra si bo mogoče ogledati tudi na Liffu, na reden spored kinematografov pa se odpravlja 19. novembra. Foto: Miha Fras

To so Hvala za Sunderland v režiji Slobodana Maksimovića, Vaje v objemu Metoda Pevca in Pisma iz Egipta režiserke Polone Sepe. Za vesne se potegujejo še otvoritveni film Šanghaj Marka Naberšnika, ki je filmsko dogajanje na Obali odprl v četrtek v portoroškem Avditoriju, Generacija 71 Boštjana Slatenška, Nahrani me z besedami Martina Turka (pri vseh treh sodeluje RTV Slovenija kot manjši producent) in Srečen za umret režiserja Matevža Luzarja.
Festival bo potekal do nedelje, ko se bo tradicionalno sklenil s podelitvijo nagrad, za katere pa se letos prvič v lastni kategoriji potegujejo tudi dokumentarni filmi. V tekmovalni program dokumentarnih filmov, ki je le ena izmed tudi sicer v marsičem prelomne izdaje festivala, se je uvrstilo osem naslovov. To so: Otroci socializma Braneta Bitenca, Dober prijatelj Pedro Opeka Jožeta Možine, Oči in ušesa boga Maje Weiss in Toma Križnarja, Dolge počitnice Damjana Kozoleta, Deklica in drevo Vlada Škafarja, V deželi medvedov Nike Autor, Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič Dušana Moravca in Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše.


Vsega skupaj bodo v tekmovalnem programu predvajali 43 naslovov, poleg celovečernih in dokumentarnih filmov je tu še 11 kratkih filmov, od koprodukcij pa Ženska, ki si je otrla solzo Teone S. Mitevske, Parada Srđjana Dragojevića, Nočne ladje Igorja Mirkovića in Mlada noč Olma Omerzuja. Omenjeni filmi so večinoma manjšinske koprodukcije, med njimi pa je tudi nekaj vidnejših avtorskih prispevkov, kakršna sta precej odmevna film Olma Omerzuja ter Nočne ladje, v katerih ima glavno vlogo naš Radko Polič.
Če se vrnemo k novostim, ki jih prinaša festival; nekaj najnovejših slovenskih filmov bodo prvič predvajali DCP-kopijah, ki v svetovni filmski distribuciji postopoma nadomeščajo 35-milimetrske filmske kopije. Filme na digitalnem nosilcu bodo predvajali v Amfiteatru Avditorija, ki lahko sprejme 1.700 gledalcev, poleg projekcij pa so organizatorji pripravili še obsežen strokovni in izobraževalni program.
Vse bo znano v nedeljo zvečer
O filmih, ki jih je v tekmovalni program uvrstila programska direktorica festivala Jelka Stergel, bo presojala petčlanska žirija, ki jo sestavljajo igralca Demeter Bitenc in Zvezdana Mlakar, filmska režiserka in scenaristka Hanka Kastelicova, režiser Mitja Okorn ter direktor fotografije Valentin Perko. Na podelitvi filmskih nagrad vesen bodo podelili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo letos prejme filmska kostumografka in pedagoginja Alenka Bartl. Nagrajujejo jo "za njeno izjemno avtorsko delo na področju filmske kostumografije, ki ga je ustvarila v nadvse plodnih 54 letih dela pri slovenskem filmu".
RTV Slovenija prisotna tudi z …
Poleg dokumentarcev Dober prijatelj Pedro Opeka ter Oči in ušesa boga, kjer je sodelovala kot koproducent, je manjša koprodukcsijska vloga RTV Slovenija med tekmovalnim programom prisotna še pri Paradi ter Nočnih ladjah. Na festivalu pa sodeluje tudi s televizijskim filmom Božična večerja Boštjana Vrhovca in Duhec Jureta Pervanje (nastal v koprodukciji s Studiem Arkadena).