Oz velja za modernega literarnega klasika, ki je zagovarjal politiko strpnosti do Palestincev ter v delih tankočutno opisuje 20. stoletje. Foto: EPA
Oz velja za modernega literarnega klasika, ki je zagovarjal politiko strpnosti do Palestincev ter v delih tankočutno opisuje 20. stoletje. Foto: EPA

"Pisatelja, esejista, publicista ter enega vodilnih izraelskih intelektualcev in mirovnikov smo leta 2012 v sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK) skupaj s Sinagogo Maribor gostili tudi v našem mestu," so ob tem spomnili v Mariborski knjižnici.

V dokumentarnem filmu Naravnost v poletno sonce Jonathana in Mashe Zur iz leta 2009 govorijo o večkratnem kandidatu za Nobelovo nagrado med drugim nekateri od najbolj slovitih literatov našega časa Paul Auster, Nadine Gordimer in Salman Rushdie. Projekcija filma, ki jo pripravljajo v sodelovanju z izraelskim veleposlaništvom v Sloveniji, bo ob 18. uri v Sinagogi Maribor.

Sorodna novica Amos Oz: Judje so bili neuslišani ljubimci Evrope

Analize in kritika izraelske družbe
Amos Oz, ki je lani v 80. letu izgubil bitko z rakom, je veljal za modernega literarnega klasika. Rodil se je leta 1939 v Jeruzalemu, študiral pa na hebrejski univerzi v Jeruzalemu in v Oxfordu. V svojih delih, napisanih v razumljivem, rahlo ironičnem slogu, je opisoval družbene in socialnopsihološke probleme življenja v ozkih skupnostih, kakršni so izraelski kibuci. S svojimi analizami in kritiko izraelske družbe se je odmaknil od idealistične generacije pionirjev judovske države v Palestini, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.

Med njegovimi pomembnejšimi deli so romani Šakalova zemlja (1965), Drugo mesto (1966), Moj Mihael (1968), Dotakni se vode, dotakni se vetra (1973), Popoln mir (1982), V deželi Izrael (1983), Črna skrinjica (1987) in Tretje stanje (1991).

Rodil se je leta 1939 v Jeruzalemu, študiral pa na hebrejski univerzi v Jeruzalemu in v Oxfordu. Foto: EPA
Rodil se je leta 1939 v Jeruzalemu, študiral pa na hebrejski univerzi v Jeruzalemu in v Oxfordu. Foto: EPA

Do slovenskih bralcev prek Črne skrinjice
V slovensko bralsko zavest je stopil leta 1995 s prevodom romana Črna skrinjica. V slovenščini so dostopni še njegovi romani Panter v kleti, Moj Mihael ter Zgodba o ljubezni in temnini; ob izidu slovenskega prevoda zadnjega je Oz leta 2012 tudi obiskal Slovenijo.

Zgodba o ljubezni in temnini (2002) je družinska kronika, pripoveduje o otroštvu Amosa Oza v Izraelu v burnih 40. in 50. letih preteklega stoletja. Pisatelj je v njej odkrito spregovoril o svojem odraščanju v intelektualnem okolju, v katerem so bile knjige in besede glavne, obenem je roman globok obračun z materinim samomorom. Po romanu je bil leta 2015 posnet film v režiji Natalie Portman, ki je v filmu tudi zaigrala.

Nazadnje je lani pri založbi Mladinska knjiga izšel njegov roman Juda, ki je zadnji Ozov roman in je v izvirniku izšel leta 2014.

Amos Oz: Juda
Amos Oz
Pogovor z Amosom Ozom, prispevek Igorja E. Berganta