Televizijska drama Die Flucht režiserja Kaija Wessela v dveh delih prikazuje beg približno dveh milijonov Nemcev, ki so v zimi 1944/45, ki je že naznanjala poraz Nemčije v 2. svetovni vojni, bežali iz Češkoslovaške, Poljske in Madžarske. Film, v katerem je poleg zvezdnikov, kot so Max von Thun, Maria Furtwängler, Jürgen Hentsch in Fritz Karl, nastopilo še 2.000 statistov in 250 konj, so snemali v Litvi, zanj pa je ARD namenil devet milijonov evrov.

Prvi del dvodelnega filma, v izvirniku naslovljenega Die Flucht, si je ogledalo 11 milijonov gledalcev, kar je bilo več kot kadar koli letos. Predvajanje televizijske drame je z odobravanjem pozdravila nemška vlada, saj je izdelek ocenila kot film, ki je spodbudil razpravo o množičnih izgonih pred šestdesetimi leti, precej manj pa so bili s filmom zadovoljni v nemških sosedah.

Poljaki protestirajo
Nad filmom, ki Nemce prikazuje kot žrtve, medtem ko grozot, ki so jih zakrivili, ne omenja, so posebej ogorčeni na Poljskem. Premier Jaroslaw Kaczynski je opozoril, da je treba biti pozoren na poskuse spreminjanja zgodovine, in dejal, da upa, da bo ta proces v Nemčiji ustavljen.

Marek Cichocki, svetovalec poljskega predsednika Lecha Kaczynskega za zunanje zadeve, je opozoril še na en vidik, ki ga odpira film - zaplenitev imetja in zemlje. "Na zahodu Poljske je veliko ljudi, ki jih mučijo vprašanja glede njihove posesti," je dejal Cichocki, ki se mu ne zdi prav niti, da se film posveča posameznikom, a obenem zabriše večjo sliko dogajanja. "Moteče je, da je toliko poudarka na (trpljenju) posameznikov, ne pa na širši zgodovini," meni Poljak, s čigar mnenjem pa se ne strinjajo nemški mediji.

Nemci kot kriminalci in žrtve
Časopis Welt am Sonntag je film ocenil kot uravnotežen izdelek. "Nemci so prikazani kot kriminalci in kot žrtve. Ne daje obsodbe, ampak namesto tega prikazuje vso grozo 2. svetovno vojne in dogodkov po njej. Tak pristop je tudi preudaren, saj na določena vprašanja ni očitnih odgovorov," so zapisali pri tem časopisu.

Do zdaj se ni veliko govorilo o približno 14 milijonih Nemcev, ki so pred sovjetsko vojsko bežali iz Poljske, Madžarske in Češkoslovaške, dodatne selitve pa so prispevale njihove razlastitve, s katerimi so se strinjali tudi zavezniki. Eksodos se je začel leta 1944, ko je postajalo jasno, da bo Nemčija vojno izgubila, milijoni pa so bili prisiljeni oditi tudi pozneje, ko so zmagovalne zavezniške sile in Sovjetska zveza poljsko mejo premaknile proti zahodu.

Nemci stopili filmu v bran
Nemčija je o dogodkih 60 let molčala, ker so bili del narodove travme, zdaj pa so presodili, da je čas, da se zgodba pove tudi s stališča žrtev, je dejal Slovak Jan Mojto, vodja EOS filma, ki je Beg koproduciral. Med tistimi, ki so se postavili filmu v bran, sta tudi nemški kulturni minister Bernd Neumann, ki je Beg označil za velik kinematografski dosežek, in Margot Kaessmann, vodja nemške Protestantske cerkve, ki je dejala, da bo sprava mogoča le, če bodo krivci priznali svoje zločine in če bodo žrtve dobile priložnost povedati svojo zgodbo.

Gledalci bežijo z Leno