Nekdaj je bil Kino Šiška kinematograf z največjim platnom na Balkanu, zadnjih deset let pa je center urbane kulture. Film prepajajo zgodbe iz obeh velikih poglavij tega prostora.
Od zaprtja kinematografa do odprtja centra urbanosti
Pogled tako usmerja v leta, ko je stavba še služila imenu, v čas kroničnega pomanjkanja ustreznih prostorov za sodobno glasbeno, vizualno in uprizoritveno umetnost. Obenem pa dokumentarec popelje pripoved prek negotovosti četrtne skupnosti, ko se je kinematograf zaprl, do odprtja in vzpostavitve "osrednje slovenske institucije za urbano ustvarjalnost z najbolje opremljeno koncertno dvorano v tem delu Evrope ... in z ekipo, ki že 10 let gradi prepoznaven karakter tega netipičnega javnega zavoda", so zapisali ustvarjalci filma.
Scenaristka in režiserka filma Maja Pavlin pravi, da je bil velik izziv pri ustvarjanju filma vprašanje, kako goro materiala – arhivskega in aktualnega – povezati v smiselno in gledljivo celoto. Spraševala se je, kako specifično in kompleksno področje približati gledalcu, ki morda širine in pestrosti urbane ustvarjalnosti ne pozna.
Rdeča nit dokumentarca – odprtost in povezovanje
Rešil jo je gospod Lojze, "nabriti 90-letni sosed Kina Šiška, ki z zanimanjem spremlja vse, kar se s centrom urbane kulture in okoli njega dogaja ter ob naraščajoči izključujoči družbeni klimi riše rdečo nit dokumentarca – ta je odprtost in povezovanje". Avtorica dokumentarca povezovanje opisuje kot medgeneracijsko, multikulturno, žanrsko in subkulturno. Film po njenih besedah združi tudi različne akterje urbane scene v konstruktiven dialog s skupno željo po še boljšem in produktivnejšem (so)delovanju.
V filmu prikažejo, kako je urbana produkcija, ki združuje vse od glasbe, plesa do vizualne umetnosti, prav zaradi Kina Šiška v luči širše slovenske javnosti dobila enakovredno veljavo "ugledni", z javnimi sredstvi podprti umetnosti. Še posebno poudarjajo posebno mesto, ki ga ima CUK med javnimi zavodi, saj formi navkljub ohranja živost, spontanost in nepredvidljivost urbane scene.
Film so soustvarili direktor fotografije Saša Grmek, snemalca sta bila Klemen Grmek in Klemen Premrl, kot mojster montaže in posebnih učinkov je sodeloval Martin Kastelic, tonsko je film obdelal Tom Lemajič, kolorist je bil Tomaž Hajdarovič, za celostno grafično podobo je poskrbel Igor Nardin, tajnica režije je bila Tina Đilas, producent pa Jani Kovačič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje