Igralka Rosamund Pike, režiser Matthew Heinemann in fotograf Paul Conroy na premieri filma  A Private War v Torontu. Foto: EPA
Igralka Rosamund Pike, režiser Matthew Heinemann in fotograf Paul Conroy na premieri filma A Private War v Torontu. Foto: EPA
Za zgodbo o Colvinovi je igralka Rosamund Pike izvedela iz članka ameriške raziskovalne novinarke Marie Brenner z naslovom Zasebna vojna Marie Colvin, ki so ga leta 2012 objavili v reviji Vanity Fair. Foto: EPA
Leta 2001 je kot prva tuja novinarka po letu 1995 obiskala sporni severni del Šrilanke in med poročanjem ostala brez očesa, zaradi česar je od tedaj nosila prevezo čez eno oko. (Fotografija je bila posneta na njenem pogrebu v Londonu.) Foto: EPA
Rosamund Pike je bila za vlogo Amy Dunne v filmu Ni je več Davida Fincherja leta 2014 nominirana za oskarja. V njem je zaigrala ob Benu Afflecku. Foto: Kinodvor

Film je bil premierno prikazan v petek na filmskem festivalu v Torontu.

Cena novinarstva
Rosamund Pike je o vlogi v filmu spregovorila na srečanju Women in the World v času filmskega festivala v Torontu.

Tina Brown, ustanoviteljica Women in the World, je ob tem poudarila, da je film nastal v času, ko se novinarstvo spoprijema s finančnimi rezi, medtem ko vse več novinarjev tvega svoja življenja, da poročajo z vojnih območij kot svobodni ali samostojni novinarji. "Ta film nas opominja na ceno novinarstva," je poudarila Tina Brown in dodala, da je Rosamund Pike umrlo vojno dopisnico upodobila "z neverjetno avtentičnostjo".

"To je naše delo"
Po besedah v Londonu rojene igralke je bila Marie Colvin neustrašna ženska. Njeni kolegi so ji odsvetovali pot v Sirijo, ona pa jim je po igralkinih besedah le odvrnila: "To je naše delo."

Za zgodbo o Colvinovi je igralka izvedela iz članka ameriške raziskovalne novinarke Marie Brenner z naslovom Zasebna vojna Marie Colvin, ki so ga leta 2012 objavili v reviji Vanity Fair. Ko je zatem do nje prišla novica, da nastaja po zgodbi Colvinove film, se je nemudoma obrnila na režiserja Heinemana, ki je za osnovo svojega filma vzel ravno članek Brennerjeve.

Psihično in fizično izčrpana
Čeprav si je želela to vlogo, je priznala, da jo je fizično in psihično precej izčrpala. Vojni poročevalci so po njenih besedah soočeni s toliko človeške bolečine, ki jih preganja v tišini in samoti, ob upodobitvi Marie Colvin pa jo je čutila tudi sama. Svoje telo pa je morala ukaniti, "da je verjelo, da je vse res". "A to je moja služba," je dejala igralka, ki je bila za vlogo Amy Dunne v filmu Ni je več Davida Fincherja leta 2014 nominirana za oskarja.

Oster um, globok glas in kletvice
"Zanimalo me je, kakšna je cena takšnih življenjskih in kariernih odločitev," je Rosamund Pike še povedala o svojem odnosu do Marie Colvin, ki je bila znana po svojem ostrem umu, globokem glasu, nagnjenosti k preklinjanju in tem, da je pod svojim zaščitnim jopičem nosila drago spodnje perilo, so povedali pri organizaciji Women in the World.

V Šrilanki ob oko
Kot novinarka je Colvinova spremljala številne krizne razmere po svetu, med drugim na Bližnjem vzhodu, v Keniji in Čečeniji. Leta 2001 je kot prva tuja novinarka po letu 1995 obiskala sporni severni del Šrilanke in med poročanjem ostala brez očesa, zaradi česar je od tedaj dalje nosila prevezo čez eno oko.

Z dolgoletnim prijateljem in fotografom Paulom Conroyem sta se leta 2012 pretihotapila v mesto Homs v Siriji, ki so ga zasegli uporniki, čeprav sta se zavedala, da so tarče vladnega bombardiranja mesta tudi in predvsem novinarji.

Tudi dokumentarni film
Conroy, ki ga v filmu igra irski zvezdnik iz trilogije Petdeset odtenkov sive Jamie Dornan, je o Colvinovi napisal knjigo, po kateri je nastal istoimenski dokumentarni film v režiji Chrisa Martina. Tudi po knjigi še dalje čuti odgovornost, da mora govoriti in seznanjati javnost z zgodbo o boju in smrti junaške novinarke. Opozarja, da je obenem z njo umrl še njun kolega, francoski fotograf Remi Ochlick.

Za britanski Independent je Conroy povedal, da se je bal filmskega dela, v katerem bi bil prikazan kot Bruce Willis v akcijskih filmih, saj osrednja zgodba zanj "nikoli ni bila o Marie in meni, temveč o službenih nalogah, ki sva jih morala opraviti".

Ostrostrelci in še Francozi
"Jeba, ostrostrelci bodo zgoraj. In še Francozi,"
so bile zadnje besede v napadih ubite Colvinove. Dokumentarni film se konča z njeno smrtjo, a izpusti Conroyevo tridnevno potovanje in skrivanje – čeprav je bil v napadih tudi sam ranjen, je moral nekaj časa ostati neizsledljiv, saj ga je po bolnišnicah iskal sirski vod smrti, so še zapisali v Independentu.

Skozi svojo knjigo je hotel tudi dokazati, da njegovo delovanje v Siriji ni bilo na noben način podaljšek misije ameriške obveščevalne agencije Cia, česar so ga nekateri obtoževali. Conroy si želi, da bi obveljala pravica in bi oba filma – igrani in dokumentarni – pomagala usmeriti pogled še v druge vojne zločine sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Tako bi se "morda Asadu postalo malo težje nežno rehabilitirati znotraj ograjenega polja diplomacije".