Dvodnevni simpozij je dobrodošla spodbuda za premislek o pripravi dolgotrajnega načrta za ureditev področja restavriranja filmov pri nas. Kot pravi tajnik Združenja filmskih snemalcev Slovenije Simon Tanšek, v Sloveniji to področje ni urejeno. Slovenski filmski arhiv je sicer lani dobil nove depoje za hrambo arhivskega gradiva na Roški in gradivo je danes ustrezno hranjeno. Vendar pa materiali ne glede na to postopoma propadajo. Zato si želijo, da bi filme digitalizirali in pozneje restavrirali, da bi jih bilo mogoče predvajati v kinodvoranah.

"To je drobiž, v svetu se govori o milijonih na letni ravni"
Prav tako nimamo zastavljenega dolgoročnega načrta, kaj naj bi se restavriralo, niti letnega, kaj šele večletnega, pojasnjuje. Zato bodo na simpoziju udeleženci iz Češke predstavili, kako je sistem, tudi glede financiranja, urejen pri njih, Annike Kross iz Nizozemske pa bo predstavila položaj na Nizozemskem. Kot je poudaril, je treba imeti načrt in vizijo, predvsem pa bi bilo treba temu področju nameniti več sredstev. "Mi se pogovarjamo, ali bo ministrstvo dalo 50.000 ali 100.000 evrov. To je drobiž, v svetu se govori o milijonih na letni ravni," pravi.

Treba je pripraviti prednostni seznam
V Sloveniji niti nimamo ustanove, ki bi se s tem celovito ukvarjala, dodaja. Tako daje Slovenski filmski arhiv pri restavriranju prednost tistemu gradivu, ki je v najslabšem stanju. Slovenski filmski center (SFC) se odloča glede na to, koliko bo film vzbujal zanimanja pri gledalcih, Slovenska kinoteka pa restavrira avtorske kratke filme, ki niso bili posneti z javnimi sredstvi, denimo filme Karpa Godine. "Vsaka od naštetih ustanov ima svoj cilj, namesto da bi skupaj naredile prednostni seznam in povedale, koliko sredstev potrebujejo," je dodal.

Ker je bilo v preteklih letih tudi nekaj neposrečenih restavracij filmov, težijo k temu, da bi pri restavriranju del že pokojnih avtorjev, tako režiserjev kot snemalcev ali direktorjev fotografije, sodelovala skupina strokovnjakov, ki bi vse skupaj nadzorovala.

O restavriranju filmov: od tehničnih do etičnih vprašanj
Mednarodni simpozij, ki bo v Slovenski kinoteki potekal jutri in v sredo, bo tematiko obravnaval z zelo različnih vidikov, od povsem tehničnih pa do etičnih in moralnih vprašanj.

Uvedle ga bodo drevišnje projekcije v Slovenski kinoteki. Ob 19.00 bodo najprej na vrsti kratki filmi, zatem pa bo SFC predstavil restavrirano različico filma Dolina miru Franceta Štiglica, ki je izšla na BluRayu, sledila bo projekcija filma. Dolina miru bo izšla v zbirki SI-FI Klasika, s katero želi SFC prispevati k ohranjanju kulturne dediščine in pomembna dela slovenske filmske zgodovine narediti dostopnejša. Še letos pa nameravajo izdati tudi restavrirana filma Sedmina (1969) režiserja Matjaža Klopčiča in To so gadi (1976) režiserja Jožeta Bevca.

Uradno odprtje simpozija bo v torek ob 9.30, ko bo zbrane nagovoril tudi minister za kulturo Tone Peršak. V torek in sredo se bodo čez dan vrstila predavanja, ob večerih pa bodo potekale projekcije. V torek bosta na vrsti predavanji Davida Walsha iz britanskega imperialnega vojnega muzeja in Oliverja Hanleyja s filmske univerze Babelsberg Konrad Wolf v Potsdamu. Nato bodo Jonaš Svatoš, Matej Strnad, Tereza Frodlova in Jeanne Pommeau iz narodnega filmskega arhiva v Pragi predstavili projekt digitalne restavracije češke filmske dediščine. Sledilo bo še predavanje predsednika zveze IMAGO Paula Reneja Roestada, ki bo o restavriranju in arhiviranju spregovoril z vidika direktorja fotografije.

V sredo pripada uvodno predavanje Retu Kromerju iz Švice, ki bo spregovoril o tem, kako si že pred začetkom restavriranja zagotoviti najboljšo mogočo obliko zapisa filma. Direktor laboratorija za filmsko restavriranje L'Immagine Ritrovata v Bologni Davide Pozzi bo o restavriranju filmov spregovoril z vidika tehničnega poteka dela in etičnih principov, Benjamin Lerena s francoskega nacionalnega avdiovizualnega inštituta pa se bo posvetil restavriranju zvoka. Kot zadnja bo nastopila Annike Kross iz filmskega muzeja v Amsterdamu.