S svojim delom in občutkom za estetiko je pomembno zaznamoval slovensko kulturno področje, predvsem polje filma, kjer je sodeloval pri nastajanju prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji iz leta 1948.

Tone Mlakar se je rodil 31. maja 1921 v Žireh, njegove korenine pa so razraščene po širšem loškem območju, v Poljanski dolini, Gorenji vasi in Žireh. Že na začetku študija je sodeloval s Triglav filmom kot scenograf in sodeloval pri nastajanju treh Štigličevih filmov Na svoji zemlji (1948), Svet na kajžarju (1952) in Balada o trobenti in oblaku (1961). Sodeloval je tudi pri filmih Kekec (1951) in Tri zgodbe (1955). Leta 1955 se je zaposlil pri podjetju Tehnik v Škofji Loki, kjer je ostal do upokojitve leta 1975, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru.

Eden zadnjih Plečnikovih študentov
Zaradi izredne vsestranskosti je njegovo življenje težko na kratko povzeti. Kot študent arhitekture je bil eden zadnjih, ki so še študirali pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Od leta 1955 je živel v Škofji Loki, katere podobo je dodobra zaznamoval. V svoji tridesetletni karieri v Projektivnem biroju v SGP Tehnik je namreč zasnoval množico projektov po Škofji Loki, med drugim tudi Kino Sora.

Bil je tudi scenograf in priznani fotograf. Kot slednji je najbolj znan po svojih slikovitih krajinskih zapisih, ki so vključeni v številne knjige in publikacije, v obliki fotoalbuma pa so predstavljene tudi na razstavi Foto Loka: ustvarjanje zgodovine fotografije Škofje Loke v Galeriji na Gradu. Mlakarjev dolgoletni opus predstavlja fotografsko kroniko mesta in njegovih prebivalcev, pa tudi danes že dolgo izginule pojavnosti človeškega delovanja na podeželju.

Človek neštetih vzponov in padcev
Leta 2017 je režiser Marko Cvejić o njem posnel celovečerni dokumentarni film Vsa življenja Toneta Mlakarja, v njem pa podal naturalistično zgodbo portretirančevega življenja. Prek osebnih stališč in z vidika samega protagonista nas njegova drama pelje skozi 20. stoletje na ozemlju Slovenije. Človek neštetih vzponov in padcev, nekajkrat nevarno blizu smrti, razkriva skrivnosti svojega talenta in nas z veščino pravega pripovedovalca vodi v zgodbe svojega življenja, so zapisali v Slovenskem filmskem centru.

Življenje in delo Toneta Mlakarja je za Loški muzej poglobljeno popisala Nina Misson, katere besedilo najdete tukaj.