Izraelski režiser Dror Zehavi je o svojem novem filmu z delovnim naslovom Šabat Šalom Maradona (Good Sabbath Maradona) povedal, da je končno nastopil čas, ko se mora izraelska kinematografija lotiti tudi omenjene tematike in na ta način poskuša razbiti predsodke, ki sta jih ustvarila naroda drug o drugem. Čeprav se snemanje začne šele v začetku leta 2008, film že dviguje veliko prahu. Nekateri kritiki so že raztrgali vsebino filma in ga razglasili za “kulturno bombo”.

V središču vsega je mladi Tarek
Kljub temu se bo Zehavi zagotovo vpisal v zgodovino izraelskega filma, saj je v središče upodabljanja izraelsko-palestinskih spopadov prvič postavil mladega Palestinca Tareka, ki se uspe infiltrirati na Zahodni breg, ki ga nadzoruje izraelska vojska, za pasom pa nosi eksploziv, ki ga namerava sprožiti na tržnici v Tel Avivu, vendar se njegov poskus ne posreči.

Tudi Palestinci so le ljudje
Režiser Tarekovo dejanje izriše na ozadju njegove življenjske zgodbe, na podlagi katere se izkaže, da bombe ni želel podstaviti iz kakršnega koli ideološkega sovraštva do izraelskega naroda ali države, pač pa želi na ta način rešiti življenje svojega očeta. Prikaz Tarekove življenjske zgodbe, njegovo zanimanje za nogomet (že v samem naslovu filma se pojavlja ime legendarnega argentinskega nogometaša Maradone, ki ga Tarek obožuje) pa režiserju služijo pri gradnji mostu sprave med obema narodoma. Ravno upodobitev Tareka kot dečka iz mesa in krvi z vsemi njegovimi strahovi naj bi Izraelcem razkrila, da se “za samomorilskimi napadalci in žrtvami skrivajo pravi ljudje s čustvi, motivi in strahovi".

Film naj bi deloma temeljil na realnih dejstvih, ki so jih razkrili izraelski tajni agentje, in spregovori tudi o tem, da naj bi bili razlogi za bombne napade napadalcev bolj osebne kot ideološke narave. “Pas z eksplozivom, ki ga nosi Tarek, je simbol predsodkov, ki jih moramo uničiti,” je še povedal režiser.