Režiserka Haidy Kancler  se v portretu poigrava z realnim in domišljijskim svetom. Foto: Tina Rakoše
Režiserka Haidy Kancler se v portretu poigrava z realnim in domišljijskim svetom. Foto: Tina Rakoše
V mozaik o Lily Novy koščke dodajajo pesničini najbližji sorodniki. Na fotografiji je njen vnuk, Ingo Pasch Wallersberg. Foto: Tina Rakoše

Dokumentarna skica Lili Novy je v Uredništvu dokumentarnih filmov nastala v okviru posebne serije Pozabljeni; njen namen je obuditi spomin na zaslužne ljudi iz naše pretekle ali polpretekle zgodovine, ki jih je kolektivni spomin iz različnih vzrokov izločil ali preprosto pozabil.

Serija Pozabljeni obsega 20 dokumentarnih oddaj različnih dolžin, od 50, 30 do 15 minut; vse bodo na nacionalki predvajane še letos. Po poteh Lily Novy se premierno odpravljamo nocoj ob 21.00, na Prvem programu TV Slovenija.

Neobjavljeni zakladi samevajo v arhivu
Z nemškimi verzi popisane ovojnice toaletnega papirja, gostilniški meniji, listki iz kavarne Union in številni papirnati škrniclji, na katere je sproti zapisovala svojo poezijo, so le manjši del literarne zapuščine "nore grafne", kot so ji v tistem času pravili ljudje. Hranijo jo v rokopisnem arhivu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, kjer je še najmanj 679 pesmi v nemščini, ki nikoli niso bile objavljene.

Pesničino bronasto obličje nemo zre na mimoidoče s pročelja ene najbolj znanih hiš v stari Ljubljani, na Starem trgu 11. Poznajo jo vsi - pa vendar skoraj nihče. Lili Novy velja za eno najboljših slovenskih pesnic in prevajalk poezije.

V dokumentarni skici jo spoznamo s pomočjo pričevanj njenih najbližjih sorodnikov in tistih, ki jih je spodbudila k pisanju, ustvarjanju in življenju - kot osebo in kot umetnico. Prvič pa so
predstavljene tudi njene pesmi v nemščini.

Film režiserke in scenaristke Haidy Kancler zaznamuje sugestivna kinematografija, ki se poigrava z realnim in domišljijskim svetom. Gledalca vodi po odtenkih temačne in skrite čustvene krajine, po duhovnih prostorih Lily Novy in njene poezije. Popisani papirnati škrniclji, na katere je pesnica zapisovala svoje verze, so kot vhod v drug svet, daleč od s soncem osvetljenega kiča vsakdanjosti.

Pri nastanku filma so sodelovali še snemalec Marko Hutter, montažerka Polonca Mareš, mojster zvokovne obdelave Robert Sršen in producentka Tina Rakoše.