Bičkov opazovalni dokumentarec je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši film. Foto: SFC
Bičkov opazovalni dokumentarec je na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši film. Foto: SFC

Z aktivno človeško držo in zavzemanjem jasnih stališč sem uspel z vsemi ohraniti prijateljski odnos. Takoj, ko bi začel igrati dvojno igro, bi se stvar slabo končala.

Rok Biček
Rok Biček
Režiser se je občutljive tematike, pri kateri je zavzel subjektivni položaj, lotil z veliko mero humanizma. Foto: MMC RTV SLO
Družina
Celovečerec je nadgradnja istoimenskega kratkega dokumentarnega filma, ki ga je Biček posnel kot študent. Foto: SFC

Tega bi se lahko bolje zavedali tudi določevalci v slovenski kulturni politiki, je dodal. Film bo na rednem sporedu slovenskih kinematografov na začetku prihodnjega leta, po premierni predstavitvi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa je zdaj v sklopu festivala Liffe doživel še ljubljansko premiero. Biček, ki je leta 2013 nase opozoril s prvencem Razredni sovražnik, je v tokratnem projektu skoraj desetletje s kamero spremljal mladeniča iz precej nenavadne družine. Pri tako močni in srčni zgodbi, ki je naletela na prav tak odziv javnosti, je bilo nemogoče ostati objektiven, je po projekciji dejal režiser.

Z opazovalnim dokumentarcem Biček utrjuje položaj med trenutno najvidnejšimi najbolj nadarjenimi filmskimi ustvarjalci pri nas. Na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel vesno za najboljši film in avgusta zmagal v sekciji Teden kritike na 70. mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu. Vendar, kot je prepričan režiser, o veličini filma in srčnosti zgodbe pričajo zlasti tišina in izrazi na obrazih ljudi po projekcijah.

Deset let resničnih trenutkov Matejevega življenja
Na torkovi projekciji filma v Cankarjevem domu v sklopu Liffa so se poleg režiserja in ministra za kulturo Toneta Peršaka udeležili še akterji iz dokumentarca Matej in njegov brat Mitja, Matejevo nekdanje dekle Eli in njena mama Ivka. Družina je nadgradnja istoimenskega kratkega dokumentarnega filma, ki ga je Biček posnel kot študent. V filmu se v manj kot dveh urah odvrti deset let resničnih trenutkov v življenju Mateja, ki je odrasel v družini oseb s posebnimi potrebami. Gledalec ga spremlja od otroštva, prek najstniških let do rojstva hčerke Nie in ga spozna v vlogi očeta.

Sledijo nesoglasja za hčerkino skrbništvo, razmerje s 14-letnico in težka ločitev. Občutljive tematike, pri kateri je zavzel subjektivni položaj, se je Biček lotil z veliko mero humanizma. "Z aktivno človeško držo in zavzemanjem jasnih stališč sem uspel z vsemi ohraniti prijateljski odnos. Takoj, ko bi začel igrati dvojno igro, bi se stvar slabo končala," je povedal pred torkovo projekcijo.

"Veliko ljudi nas sprašuje, ali bomo nadaljevali snemanje. Sam trenutno o tem ne razmišljam, zagotovo pa bomo vsi ostali v stiku," je dejal in poudaril, da so njihova življenja zdaj za vedno prepletena. Hkrati z njimi se je spreminjal in zorel tudi sam, saj se je prvotnega filma lotil še kot "mulc".

Podobno je resničnostnemu šovu, vse se zgodi pred nami
Ker je želel doseči enovito vizualno podobo filma, je pri snemanju ves čas uporabljal enako kamero. Posnel je po svojih besedah razmeroma malo materiala - 120 ur, na zgodbo pa sam s svojo pristnostjo po zagotovitvah akterjev ni vplival. Prav tako po režiserjevih besedah ni montažnih manipulacij: "Podobno je resničnostnemu šovu, vse se zgodi pred nami."

Prelomna je bila smrt Matejevega očeta Borisa. Režiser in Matej sta se tedaj precej sporekla in eno leto ostala "na smrt skregana", nato pa prijateljstvo zakrpala, ko ga je Biček povabil na projekcijo študentskega filma, na katerem se je prikazal z nosečim dekletom Barbaro.

"Ko sem jo zagledal z nosečniškim trebuščkom, sem vedel, da je to zgodba, ki jo je treba v tistem trenutku začeti ponovno spremljati. Čutil sem, da se moram tega ponovno lotiti. Naslednji dan sem ju povabil na kavo in jima predstavil svojo noro idejo. In oba sta bila za. Ne vem sicer, kako mi je to uspelo, ampak to je bil prelomni trenutek, ko sem vedel, da je to to. Nisem pa vedel, kako se bo stvar zaključila in niti v sanjah si nisem predstavljal, da se bo zaključilo tako, kot se je," je dejal Biček.

Idealen filmski lik
Čeprav gre za resnično osebo, je Matej zanj idealen filmski lik, saj na koncu filma "ne veš točno, kaj se dogaja v njegovi glavi in srcu". Matejeva enigmatičnost ga je privlačila že od začetka. Gledalec tako na koncu filma morda ne razume najbolje Matejeve odločitve, da se odreče hčerki. Tudi Bička je to najbolj presenetilo, je priznal.

Film je sicer sprožil humanitarno akcijo, v okviru katere Območno združenje Rdečega križa Novo mesto zbira sredstva za obnovo razpadajoče hiše družine Rajk in psihosocialno pomoč.

Z aktivno človeško držo in zavzemanjem jasnih stališč sem uspel z vsemi ohraniti prijateljski odnos. Takoj, ko bi začel igrati dvojno igro, bi se stvar slabo končala.

Rok Biček