Nikoli zares tukaj (You Were Never Really Here) iz leta 2017 je bil prvi celovečerec režiserke Lynne Ramsay po šestih letih. Ramsayjeva je zanj napisala tudi scenarij po istoimenski knjižni predlogi Jonathana Amesa. V glavni vlogi blesti Joaquin Phoenix, ki upodablja nekdanjega vojaka in sodelavca organov pregona, Phoenix pa je bil za to vlogo ovenčan z nagrado na canskem festivalu.
V filmu sledimo protagonistu z imenom Joe, ki se "od upokojitve večinoma preživlja z raznimi varnostnimi opravili, saj naročniki na črnem trgu cenijo njegovo brezkompromisno brutalnost in učinkovitost". "Nekega dne ga najamejo, da poišče izginulo najstnico Nino, hčerko ambicioznega politika, ki se hitro vzpenja po družbeni lestvici. Zdi se, da so jo ugrabili trgovci z ljudmi, zato Joeju pri njenem iskanju pustijo povsem proste roke. Dogodki pa se začnejo kmalu obračati v povsem napačno smer," beremo v napovedi.
Film je nastal v koprodukciji Velike Britanije, ZDA in Francije, poleg Phoenixa pa igrajo še Ekaterina Samsonov, Alessandro Nivola, Alex Manette, John Doman in Judith Roberts.
"Želim si, da bi pisalo samo: uživajte v vožnji"
"Veliko ljudi je bilo precej presenečenih, ko sem se lotila te priredbe, a pritegnil me je lik po imenu Joe, tip srednjih let, ki živi z mamo, ranjen in samomorilski na malce črnohumoren način. Pravo nasprotje tistih neuničljivih filmskih junakov. Joe je zelo nepopoln človek. Doživlja nekakšno krizo moškosti. Ne more se rešiti, niti ubiti se ne more – potem pa iz tega nastane nekakšna zgodba o Lazarju, človeku, ki skozi travmatično izkušnjo vstane od mrtvih. /…/ Gre za precej eksperimentalno delo, zato mu sinopsis ne dela usluge. Želim si, da bi pisalo samo: uživajte v vožnji," je pred leti povedala režiserka o svojem filmu Nikoli zares tukaj.
Kritiško čislana filmarka
Leta 1969 v Glasgowu rojena Lynne Ramsay je ena opaznejših predstavnic britanske neodvisne kinematografije. Nagrajena je bila že za svoje kratke filme, dvakrat tudi z nagrado žirije v Cannesu. Tudi njen celovečerni prvenec Podganar (Ratcatcher) iz leta 1999 je bil prav tako na ogled na Liffu, prinesel pa jih je tudi posebno omembo v sekciji Posebni pogled na filmskem festivalu v Cannesu. Tri leta pozneje je pozitivne kritike požela tudi njena priredba eksistencialističnega romana Alana Warnerja Morvern Callar, sledila je še psihološka drama o težavnem razmerju med materjo in sinom, posneta po romanu Lionela Shriverja z naslovom Pogovoriti se morava o Kevinu (We Need to Talk About Kevin).
Prihodnjo soboto, 23. novembra, ob 22.50 bo na ogled danski 112 (The Guilty), recenzijo katerega lahko preberete tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje