V bogatem ustvarjalnem življenju je Berta Meglič soustvarjala pestro galerijo filmskih likov v nekaj najbolj znanih slovenskih filmih, kot so Srečno Kekec, Ne joči Peter, Kala, Vesna, Vdovstvo Karoline Žašler, Idealist in več kot 50 drugih.

Najbolj spektakularni projekti tistega časa
Megličeva je svojo ustvarjalno pot pri slovenskem filmu začela že pri prvem igranem celovečercu, Na svoji zemlji. Nekaj let kasneje je samostojno oblikovala masko v filmu Trst. Njeno delo so poznali in visoko cenili tudi v drugih tedaj jugoslovanskih kinematografijah, kjer so jo vabili prav na maskersko zahtevnejše filme; pri oblikovanju mask je namreč uporabljala tudi sredstva za doseganje posebnih učinkov (npr. Izvbavitelj režiserja K. Papića). Med drugim je oblikovala masko v vojnem spektaklu Bitka na Neretvi.

Badjurova nagrajenka
Berta Meglič je svojo ustvarjalno pot začela s pionirsko generacijo slovenskega filma in jo končala z rodom najmlajših, ki jim je brez posebnega šolskega sistema prenesla svoje strokovno znanje in profesionalne odlike, so zapisali v Društvu filmskih ustvarjalcev. Leta 1996 je dobila nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, kar je najvišja slovenska strokovna nagrada za delo na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture.