Te dni je Slovenija kot 18. država po vrsti ratificirala spremenjeno evropsko konvencijo o filmski koprodukciji. Na Svetu Evrope so poudarili, da dokument po novem omogoča tudi koprodukcije z državami, nečlanicami Sveta Evrope, iz česar sledi, da je po novem njegov uradni naziv Konvencija Sveta Evrope o kinematografskih koprodukcijah.

Izvorna konvencija Sveta Evrope o koprodukciji je nastala leta 1992, zato je njeno posodabljanje pomembno, saj so se razmere na področju evropske filmske koprodukcije v tem času bistveno spremenile. Foto: EPA
Izvorna konvencija Sveta Evrope o koprodukciji je nastala leta 1992, zato je njeno posodabljanje pomembno, saj so se razmere na področju evropske filmske koprodukcije v tem času bistveno spremenile. Foto: EPA

Med ključnimi poudarki spremenjene konvencije je določilo, da lahko po novem h koprodukcijam pristopajo države, ki niso članice Sveta Evrope, zato v dokumentu formulacijo uradne evropske koprodukcije nadomeščajo z nazivom uradne mednarodne koprodukcije, in kot omenjeno, so prav tako spremenili samo ime konvencije, beremo na spletni strani Sveta Evrope.

Razširjeni princip sodelovanja je že del evropske prakse
Vodja mednarodnih odnosov na Slovenskem filmskem centru (SFC) in predstavnica Slovenije v Eurimages Jelka Stergel je pojasnila, da je razširjeni princip sodelovanja že del evropske prakse, saj sta v skladu Eurimages že pridruženi članici Kanada in Argentina, za članstvo se zanima tudi že Izrael. Po njenih besedah so za evropske producente spremembe konvencije pomembne, saj povečujejo možnosti za več različnih koprodukcijskih razmerij in s tem večajo obseg filmskega sodelovanja med državami različnih kinematografskih kapacitet. Konvencija odpira vrata za mednarodna sodelovanja tudi državam z nižjo proračunsko produkcijo, kot je Slovenija.

Konvencijo sta ratificirala stalni predstavnik Slovenije v Svetu Evrope Andrej Slapničar in namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Gabriella Battaini-Dragoni (na posnetku). Foto: EPA
Konvencijo sta ratificirala stalni predstavnik Slovenije v Svetu Evrope Andrej Slapničar in namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Gabriella Battaini-Dragoni (na posnetku). Foto: EPA

Sveži dokument med drugim določa, da je lahko najvišji delež v proračunu koprodukcije, ki ga prispevajo koproducenti iz držav, ki niso članice Sveta Evrope, največ 30-odstoten. S to omejitvijo se ohranja večinski delež evropskih producentov, po drugi strani pa se širi trg za evropski film tudi na države zunaj evropskih meja, je pojasnila Stergelova.

Mogoče koprodukcije z manjšimi finančnimi vložki kot prej
Konvencija na novo določa tudi spodnji in zgornji prag finančnega deleža producenta za udeležbo pri koprodukciji. Kot je še pojasnila sogovornica, so po novem mogoče koprodukcije z manjšimi finančnimi vložki, kot je bilo priznano do zdaj.

"Za bilateralne koprodukcije je bilo doslej nujno, da je bil delež manjšinskega koproducenta najmanj 20 odstotkov, po novem pa je to 10 odstotkov, pri multilateralnih koprodukcijah pa lahko producenti namesto z dosedanjimi najmanj 10 odstotki vložka pri koprodukciji sodelujejo že s 5-odstotnim deležem," je sklenila Jelka Stergel.