Žaro Tušar se je rodil 17. junija 1928 v Ljubljani. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim nagrado za najboljšo televizijsko kamero leta 1969 in pet let kasneje nagrado Prešernovega sklada. Lani ga je Združenje filmskih snemalcev Slovenije ovenčalo z nagrado iris za življenjsko delo. Foto: RTV SLO
Žaro Tušar se je rodil 17. junija 1928 v Ljubljani. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim nagrado za najboljšo televizijsko kamero leta 1969 in pet let kasneje nagrado Prešernovega sklada. Lani ga je Združenje filmskih snemalcev Slovenije ovenčalo z nagrado iris za življenjsko delo. Foto: RTV SLO

Žaro Tušar (1928) je sprva med letoma 1947 in 1954 služboval pri Triglav filmu, leto kasneje pa je postal svobodni filmski delavec. Po letu 1967 je bil v službi RTV Ljubljana in takrat je posnel tudi številne dokumentarne filme.

Sodelovanje pri prelomnih stvaritvah
Po delu pri filmu Na svoji zemlji je bil v letu 1951 asistent še pri Kekcu, samostojno pa je kot snemalec sodeloval pri več kot 15 dolgih igranih filmih, med katerimi najdemo Vesno (1953), Dolino miru (1956), Ne čakaj na maj (1957) ali Ples v dežju (1960). Kot direktor fotografije je sodeloval med drugim pri filmih Družinski dnevnik (1961), Po isti poti se ne vračaj (1966) in Grajski biki (1966).

Znamenit je Tušarjev uvodni prizor filma Tri četrtine sonca iz leta 1959, ki traja kar 13 minut, in se tako ponaša kot najdaljši uvod v zgodovini slovenskega filma.

Žaro Tušar je za svoje delo prejel več priznanj, med drugim nagrado za najboljšo televizijsko kamero za Portret Slavka Tihca leta 1969 na Bledu in pet let kasneje nagrado Prešernovega sklada za kamero v televizijski nadaljevanki Cvetje v jeseni ter lani nagrado iris za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije.

Več si lahko pogledate v spodnjem prispevku Mete Česnik, TV-kultura, pod njim pa je še posnetek z večera Združenja filmskih snemalcev, na katerem so gostili Žara Tušarja.

Žaro Tušar from ZFS on Vimeo.

Slovo Žareta Tušarja
Slovo Žareta Tušarja