V Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova bo preostanek tedna minil v znamenju kinotečnega ciklusa Poletje na platnu in med platnicami. Tretje leto festivala povezuje žanrska rdeča nit: Morilci, tatovi, knjige in filmi. In kdo bi bil boljši sopotnik za prvi večer festivala kot boter filmske kriminalke, Alfred Hitchcock osebno? Festival se danes ob 21.00 tako začenja s kultnim Psihom.

Ker je značilnost sklopa prav v tem, da projekcije uvede s predavanji in pogovori z gosti, lahko že ob 20.00 prisluhnete Janu Klokočovniku, soavtorju knjige Lepota po evropsko, ki bo ob primeru Psiha razmišljal o tem, zakaj nas privlačijo zgodbe o morilcih.

Kriminalka je bila z vsemi svojimi podzvrstmi vedno priljubljena tako med bralci kot gledalci, zadnja leta pa doživlja razcvet tudi v globalni popularni kulturi, tako v literaturi, filmu, na televiziji kot v podkastih. Novi val trenda je "s truplom neznane mladenke v Bohinjskem jezeru priplaval tudi do Slovenije", nas spominjajo organizatorji: z romanom in miniserijo Jezero smo Slovenci dobili svoj pravi kriminalni hit. Z avtorjem kriminalnega romana Jezero Tadejem Golobom bodo zato v sklopu festivala pripravili pogovor o raziskovalnem vidiku pisanja kriminalk. Drugi sogovornik bo Avgust Demšar, avtor romanov o primerih inšektorja Vrenka, ki bodo prav tako v kratkem dobili televizijsko adaptacijo v produkciji nacionalne televizije.

Pogovoru, ki bo bo ob 20.00 začinil petkov večer, bo ob 21.00 sledila projekcija dokumentarnega portreta prezgodaj umrlega avtorja Milenijske trilogije Stieg Larsson: mož, ki se je igral z ognjem. Film je posvečen Larssonovi življenjski obsesiji ‒ razkrivanju skrajnih desničarskih gibanj in njihovih strategij, kako priti na oblast. Sodobni avtorji, in Larsson je eden od mnogih skandinavskih primerov te šole, klasični okvir žanra namreč pogosto presegajo in kriminalko vpenjajo v aktualno družbeno stvarnost: skozi zgodbo razkrivajo kolektivne in individualne patologije, od nasilja v družini do socialnih krivic.

Za začetek žanra se na Slovenskem največkrat omenja serija kriminalnih povesti Jakoba Alešovca Iz sodnijskega življenja, ki so izhajale v Bleiweisovih Novicah. Ugodnejše razmere za razvoj kriminalke pa so nastale šele v 70. letih 20. stoletja po uspehu televizijske nadaljevanke Vest in pločevina Antona Tomašiča, za katero je scenarij napisal Vitomil Zupan.

Četrtkovo projekcijo enega izmed redkih slovenskih kriminalnih filmov Minuta za umor (1962) režiserja Janeta Kavčiča bodo na Muzejski ploščadi pospremili z debato o zgodovini in razvoju slovenske kriminalke. Aljoša Harlamov se bo pogovarjal z nesporno avtoriteto na področju slovenskega filma Zdenkom Vrdlovcem in z literarnim kritikom Aljažem Krivcem.

Razgaljanja družbene razslojenosti in razrednih razlik v britanski družbi se v klasični detektivki Gosford Park (2001) loteva tudi režiser Robert Altman.

Detektivki kot eni od podzvrsti kriminalnega žanra se bodo na festivalu posvetili "posebni agenti" žanrskega podcasta O.B.O.D. in ustvarjalke podcasta FilmFlow. V sredo ob 20.00 bodo skupaj posneli epizodo Ugani kdo? in se v njej dotaknili antologijskih likov, kot so Sherlock Holmes, gospodična Marple, Hercule Poirot, Jessica Fletcher, Columbo in Clarice Sterling. Ob 21.00 sledi Altmanova štorija o vase zaprtem svetu ekscentričnih bogatašev, o svetovih "nad in pod stopnicami", ki jih poveže umor.

Zagrenjeni detektiv, stalnica filma noir
Detektivki kot eni od podzvrsti kriminalnega žanra bodo na festivalu posvetili tudi sobotni večer: Igor Harb se bo z režiserjem Matevžem Luzarjem pogovarjal o "trdi kriminalki" Raymonda Chandlerja. Detektivke stare šole namreč izhajajo iz posledic ameriške prohibicije in korupcije, ki ji je sledila, v njih pa spremljamo zagrenjenega, moralno kompromitiranega antijunaka, praviloma zasebnega detektiva, ki ga je življenje tako utrdilo, da je "trdo kuhan". Na filmskem platnu so ti junaki zaživeli v filmu noir, kar bo ilustrirala projekcija klasike Howarda Hawksa Globoko spanje.

Festivalski program bodo zaključili s predvajanjem z oskarjem nagrajenega trilerja L. A. zaupno v režiji Curtisa Hansona. Film, ki je posnet po istoimenskem romanu Jamesa Ellroya in ki razkriva pravi obraz mračnega sveta v Los Angelesu, za številne velja za enega najboljših filmov devetdesetih let.

Vstop na vse dogodke je brezplačen, v primeru dežja pa odpadejo.