Tierra de España (Španska zemlja) je dokumentarec o grozotah državljanske vojne, ki je pred natančno sedemdesetimi leti ideološko razklala ibersko državo. Film je rešitev iz arhivov dočakal verjetno predvsem zato, ker je scenarij zanj napisal veliki ameriški pisatelj Ernest Hemingway, na režijskem stolčku pa je sedel Orson Welles.

Dokumentarec, za nastanek katerega je nekaj denarja prispeval kar Hemingway (preostalo so pristavili ameriški levičarski umetniki), si je ogledal celo predsednik Roosevelt, v Španiji pa zaradi "občutljive tematike" nikoli ni prišel na filmska platna. V pripravah na naslednji mesec, ko bodo v Španiji zaznamovali 70. obletnico začetka treh let krvavih spopadov, se je v arhivih vrsto let cenzurirane umetnosti našel tudi Wellesov film, ki so ga nato premierno zavrteli na plačljivi postaji Canal Plus+.

Hemingway je v Španski zemlji za opise bitk med republikansko vojsko in silami generala Franca, ki so leta 1937 divjale v okolici Madrida, posodil tudi svoj glas. Večina filma se vrti prav okrog prizadevanj Francovih sil, da bi bi prestolnico odrezale od Valencie. Avtor romana Komu zvoni, izrazit levičar, se v svojem komentarju ne zadržuje pred sodbami, ampak film pripelje na rob politične propagande.

Treba je bilo izbrati stran
In zares je bil film, ki je nastal v sodelovanju z znanim nizozemskim režiserjem dokumentarcev Jorsom Ivensom, v bistvu zamišljen kot protiudarec Francovi propagandi skrajnega katoliškega desničarstva, ki je v tistem času preplavila vse medije. Francove može Hemingway tako opisuje kot "profesionalno vojsko, ki je izurjena, da se bojuje proti volji ljudstva, ki bi jo – če ne bi imela nemške in italijanske pomoči – strlo v nekaj pičlih mesecih."