Čisto po tihem upamo, da bomo v jesensko Ljubljano prinesli vsaj sled tople, širokogrudne mediteranske sape, če nas bo epidemija že prikrajšala za tisto pravo festivalsko družabno vrenje.
S premiero dokumentarno-igranega filma Antigona ‒ kako si upamo!, ki je po drami Slavoja Žižka nastal v režiji Janija Severja, se je v ljubljanskem Kinu Komuna začel 23. Festival slovenskega filma. V hibridni različici bo festival potekal do nedelje, ko bodo znani dobitniki vesen, do takrat pa bodo v tekmovalnih programih prikazali 51 filmov.
Otvoritveni film 23. FSF-ja Antigona ‒ kako si upamo! je nastal po motivih Žižkove drame Trojno življenje Antigone. Severjeva Antigona tako "predstavlja politično dramaturgijo, ki podžiga najbolj vitalna vprašanja našega časa". (Prek Skypa se bo s svojim komentarjem v letošnje odprtje vključil tudi Slavoj Žižek.)
Kot predfilm bo prikazan še Neločljivi, sedemminutni dokumentarec v režiji Marka Naberšnika, ki tematizira obdobje vsesplošne karantene zaradi novega koronavirusa.
Negotovi časi kličejo po močni osrednji ustanovi slovenskega filma
Poleg omenjenega dokumentarca bodo letos v tekmovalnem programu slovenskih celovečercev prikazani le še po trije dokumentarni in igrani filmi, saj sta epidemija covida-19 in nato še prekinjeno financiranje ohromila letošnjo filmsko bero.
"Sliši se morda protislovno, ampak trenutni nejasni in negotovi položaj filmske produkcije in kinematografije nasploh kliče po institucionalni utrditvi filma," je zato festivalu na pot zapisala direktorica Jelka Stergel. "Brez močne osrednje ustanove, kjer bo mesto slovenskega filma, bo položaj le-tega še naprej nestabilen in do te mere ranljiv, da ga bo lahko ustavila vsaka sapa, ki bo vlekla v nasprotno smer. Snovalci zdajšnje filmske ureditve so se namreč zgodovinsko zmotili v eni zadevi: zagotovilo za uspešnost in prodornost neodvisne filmske produkcije ni skromna in kadrovsko zminimizirana filmska institucija, ki skrbi za javno financiranje kinematografije, pač pa strokovno in statusno močna osrednja ustanova."
Med celovečernimi igranimi filmi so igralcem že poznani Košarkar naj bo 2 v režiji Borisa Bezića, Ne pozabi dihati Martina Turka in Preboj Dejana Baboseka, med dokumentarci pa Kino Šiška 10 v režiji Maje Pavlin, Požig režiserke Majde Širca in Ivan Bolle - Volk samotar Matjaža Žbontarja.
Oče: balkanska uspešnica leta
Dokumentarno bo obarvan tudi program srednjemetražcev, v katerega je uvrščenih sedem filmov. Med njimi so portreti graditeljev betonskih ladij v Betonskih sanjah Urbana Zorka, novi dokumentarec Janeza Burgerja o predanih izdelovalcih motociklov z naslovom Sanjska mašina in Muzej norosti, v katerem je režiser Amir Muratović predstavil nekdanjo norišnico na gradu Cmurek.
Med devetimi tekmovalnimi manjšinskimi koprodukcijami bodite pozorni na Očeta srbskega režiserja Srđana Golubovića, ki je dobil že več nagrad na mednarodnih filmskih festivalih.
Skupno bo sicer v tekmi za nagrade prikazanih 51 filmov, še okoli 50 filmov pa bo na ogled v preglednem programu. Festival zaokrožujejo še posebni Koronaprogram, nabor filmov za najmlajše in retrospektiva filmov letošnjega Badjurovega nagrajenca Konija Steinbacherja.
FSF bo potekal v hibridni obliki. V Kinu Komuna si bo mogoče ogledati filme iz tekmovalnega programa, medtem ko bo pregledni program dostopen na spletni platformi. Strokovni program bo potekal v Hotelu Slon in na spletu.
Festival se bo s podelitvijo nagrad vesna v različnih kategorijah sklenil v nedeljo. Tedaj bodo Steinbacherju podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo in prikazali njegov najnovejši animirani film Legenda o srečnem hribu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje