Gledalci pa na velikih platnih ne bodo opazovali, kaj je zadnje tri dneve pred 8. decembrom 1980 počel ustreljeni glasbenik, ampak bodo v domišljijskem dokumentarcu spoznavali razloge, ki naj bi Marka Davida Chapmana napeljali k temu, da je pritisnil na sprožilec.

Lennonovim oboževalcem se v filmu kot glasbenikov morilec zameri Jared Leto, ki se je moral za vlogo dodobra naučiti tudi Salingerjevega romana Lovec v rži, iz katerega nenehno navaja odlomke, dostikrat pa se tudi povsem vživi v glavnega junaka. Pri tem ga vodi režiser J. P. Schaefer, ki je za film Chapter 27 tudi napisal scenarij.

Holden Caulfield je ušel iz romana!
Iz Salingerjevega kultnega romana izhaja tudi naslov filma; Holden Caulfield se je namreč od bralcev poslovil v 26. poglavju, Chapman pa je "napisal novo poglavje", v katerem je tudi zakrivil zločin. Še prej se bo gledalcem filma verjetno dostikrat zazdelo, da gledajo ekranizacijo Varuha v rži, saj se Chapman, ki prileti s Havajev, zelo rad prelevi v svojega priljubljenega junaka. S taksistom, ki ga pelje na Manhattan, se pogovarja o rocah v Centralnem parku, kot da bi se v njegovo telo naselil 16-letni Salingerjev junak. Občutek se še stopnjuje, ko začne Chapman razpravljati o snobizmu in pomembnosti, ki jo glede svoje osebe čutijo nekateri.

Lastnost morilcev: neopaznost
V New Yorku je Chapman tako kot večina serijskih morilcev skoraj povsem neopazen. Malo okrogel, bled moški z očali izstopa le v nekaj prizorih, sicer pa se lahko povsem skrije v množici. Na poti k Lennonovi hiši še premleva, ali ubiti nekdanjega Beatla ali ne, odločitev pa pade, ko njegove misli spet prevzame njegov literarni alter ego Caulfield.

Poskus osmisliti nesmiselno
Prav poglabljanje v Holdna in "izmenjave osebosti" med morilcem in literarnim junakom dajejo filmu dodatno vrednost, ugotavljajo ameriški kritiki, ki so film videli na nedavno končanem filmskem festivalu Sundance in bili očarani nad zasedbo, v kateri so poleg Leta še Lindsay Lohan, Judah Friedlander, Ursula Abbott, Jeane Fourier in Brian O'Neill. Lennonove oboževalce sicer svarijo, da jim film ne bo ponudil odgovorov na vprašanja, ki jih mučijo že več kot četrt stoletja, a vsekakor gre za dober poskus, kako dati nekaj smisla stvarem, ki se že od konca leta 1980 zdijo povsem nesmiselne.