V filmu Kaj pa Mojca? nastopa tudi legendarna igralka Štefka Drolc. Foto: Kinodvor
V filmu Kaj pa Mojca? nastopa tudi legendarna igralka Štefka Drolc. Foto: Kinodvor

To je ena izmed ugotovitev, predstavljenih v dokumentarnem filmu Kaj pa Mojca?, ki raziskuje vlogo žensk v slovenskem filmu in začenja svojo pot v kinematografih ravno na mednarodni dan žena. Film bo danes na ogled v kinematografih, ki so člani Art kino mreže Slovenije, od Ljubljane, Maribora, Škofje Loke in Krškega do Slovenj Gradca, Tolmina, Sežane, Pivke in Izole.

Režiserka Urša Menart se v njem sprašuje, ali obstaja ženski Kekec, njegov ekvivalent oziroma pozitivna junakinja, in ugotavlja, da takšne ikone ni. Film predstavi priljubljene, pa tudi manj znane ženske vloge v zgodovini slovenskega filma, piše na spletni strani ljubljanskega Kinodvora. V pogovorih z igralkami, režiserkami in kritičarkami ter z analizo najpogostejših stavkov, ki jih v slovenskem filmu izrekajo ženske, skuša ugotoviti, kdo je značilna slovenska filmska junakinja.

V dokumentarcu, ki je nastal v produkciji RTV Slovenija, nastopajo Nina Cvar, Štefka Drolc, Mojca Fatur, Nina Ivanišin, Polona Juh, Milada Kalezić, Varja Močnik, Dotoreja Nadrah, Tina Poglajen, Nina Rakovec, Špela Rozin, Majda Širca, Maja Weiss, Barbara in Pia Zemljič in Milena Zupančič.

Travma v podobi Mete iz Samorastnikov
Slovenske travme po besedah Menartove v filmu najlepše upodablja Meta iz Samorastnikov. Meta je ikona, katere zgodba hkrati podpira socialistično propagando proti bogatemu višjemu sloju in Cerkvi, ki jo hoče zatreti, obenem pa upodablja mater, ki se žrtvuje za svoje otroke, se ne da in je kot Kristus, ki je nič ne zlomi, pravi Menartova.

Če je Meta tipičen lik predvsem za podeželje, pa je sodoben urbani lik Meri iz filma To so gadi. Meri opravlja moški poklic in se ne pusti ukazovati moškim, meni režiserka, ki se z Janijem Severjem podpisuje tudi pod scenarij za film.

Analiza stavkov, ki jih v slovenskih filmih izrekajo ženski liki ali pa so njim namenjeni, je pokazala, da so to pogosti stavki, nabiti s krivdo, denimo moškega, ki reče ženski: "Kriva si!" oziroma njen občutek krivde: "Kriva sem." Slednji je značilen sploh za matere, ki se ves čas žrtvujejo, pravi Menartova.

Medtem ko se omenjena stavka umikata iz slovenskih filmov, pa je še vedno aktualen stavek ženske, ki sprašuje moškega: "A spet piješ?" oziroma "A si spet pijan?". To je po režiserkinih besedah stereotip, ki ne izgine.

Menartova: premalo ženskih vlog v mladinskih filmih
Pri slovenskih mladinskih filmih Menartova pogreša večjo vlogo žensk oziroma deklet. Ti običajno v ospredje bolj postavljajo moški lik, kar se vidi v Poletju v školjki, Sreči na vrvici, podobno je tudi v sodobnih filmih, denimo v Gremo mi po svoje. "Saj so punce v filmu čisto simpatične, a film ne predstavlja njihovih zgodb," pojasnjuje Menartova.

Med snemanjem dokumentarca je na filmska platna prišel film po romanu Dese Muck Panika v režiji Barbare Zemljič, ki po besedah Menartove po dolgem času prinaša inteligentno komedijo z žensko v glavni vlogi.

Spodaj si lahko ogledate napovednik filma: