Novoletne koncerte Slovenske filharmonije je na začetku 80. let preteklega stoletja uvedel maestro Uroš Lajovic, ki je bil med letoma 1972 in 1991 zaposlen v tej glasbeni ustanovi. Foto: Slovenska filharmonija/Darja Štravs Tisu
Novoletne koncerte Slovenske filharmonije je na začetku 80. let preteklega stoletja uvedel maestro Uroš Lajovic, ki je bil med letoma 1972 in 1991 zaposlen v tej glasbeni ustanovi. Foto: Slovenska filharmonija/Darja Štravs Tisu
Sebastian Bertoncelj
Mladi slovenski solist, violončelist Sebastian Bertoncelj je študiral pri Milošu Mlejniku na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet in na ljubljanski akademiji za glasbo, od leta 2016 pa je študent Enrica Bronzija na salzburškem Mozarteumu. Foto: RTV Slovenija
A. S. Puškin
Letošnji koncert, naslovljen Ruski gala, prinaša uglasbitve različnih besedil, od zgodovinskih tem, ki jih je ubesedil Aleksander S. Puškin, ljubezenskih zgodb Williama Shakespeara, pravljic bratov Grimm do grške mitologije in pravoslavne liturgije. Na posnetku je Puškinov bronast kip, ki od novembra stoji v Ljubljani. Foto: BoBo/Borut Živulović

Novemu letu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je vnovič nazdravil tudi Orkester Slovenske filharmonije. Tokrat je nastopil pod vodstvom nemškega dirigenta Philippa von Steinaeckerja in z mladim slovenskim solistom, violončelistom Sebastianom Bertoncljem. Glasbeniki so se sprehodili skozi galerijo velikih ruskih skladateljev klasične glasbe.

Letošnji koncert Slovenskih filharmonikov ste lahko v neposrednem prenosu spremljali tudi na 3. programu Radia Slovenija (ARS).



Oživljene zgodbe preteklosti
Koncert z naslovom Ruski gala bodo uglasbitve različnih besedil, od zgodovinskih tem, ki jih je ubesedil Aleksander S. Puškin, ljubezenskih zgodb Williama Shakespeara, pravljic bratov Grimm do grške mitologije in pravoslavne liturgije. Različne zgodbe pogosto zelo oddaljenih miselnih svetov so tokrat združene pod tradicijo ruske klasične glasbe.

Skozi stoletja so ruski skladatelji s prepoznavno slikovitostjo znali s pomočjo glasbe vdihniti življenje zgodbam iz preteklosti. Na sporedu bodo tako mojstrovine Modesta P. Musorgskega, Petra I. Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva, Mihaila I. Glinke, Igorja Stravinskega in Sergeja Rahmaninova, so še zapisali v Slovenski filharmoniji.

Program letošnjega koncerta:

• Modest Petrovič Musorgski (1839–1881): Preludij k operi Hovanščina
• Peter Iljič Čajkovski (1840–1893): Zbor in kmečki ples iz opere Jevgenij Onjegin
• Sergej Prokofjev (1891–1953): Julija kot deklica in Vitezov ples iz baleta Romeo in Julija
• Peter Iljič Čajkovski: Variacije na rokokojsko temo, op. 33
• Mihail Ivanovič Glinka (1804–1857): Uvertura k operi Ruslan in Ljudmila
• Igor Stravinski (1882–1971): Pas de deux iz baleta Apolon, ljubljenec muz
• Peter Iljič Čajkovski: Poloneza iz opere Jevgenij Onjegin
• Sergej Rahmaninov (1873–1943): V Tvojem kraljestvu iz Liturgije sv. Janeza Zlatoustega
• Peter Iljič Čajkovski: Uvod, Panorama in Valček iz baleta Trnuljčica

Dirigent in violončelist Philipp von Steinaecker se je izobraževal na Dunaju, v Parizu in na newyorški visoki šoli Juilliard. Dirigiranje je študiral v razredu Marka Stringerja na dunajski univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost. V Bolzanu vodi mednarodno zasedbo Musica Saeculorum, ki izvaja glasbo na historičnih glasbilih.

Sebastian Bertoncelj je študiral pri Milošu Mlejniku na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet in na ljubljanski akademiji za glasbo, od leta 2016 pa je študent Enrica Bronzija na salzburškem Mozarteumu. Je štipendist Mednarodne akademije v Liechtensteinu, za svoje dosežke je leta 2011 prejel Škerjančevo nagrado konservatorija, dve leti pozneje Prešernovo nagrado akademije in leta 2016 nagrado Yamahinega glasbenega sklada.