Letos zaznamujemo leto Giuseppeja Tartinija (1692–1770) in tako je ob tej priložnosti nastala tudi razstava, posvečena temu v Piranu rojenemu skladatelju in violinistu. Foto: SOJ RTV SLO
Letos zaznamujemo leto Giuseppeja Tartinija (1692–1770) in tako je ob tej priložnosti nastala tudi razstava, posvečena temu v Piranu rojenemu skladatelju in violinistu. Foto: SOJ RTV SLO

Po besedah enega od avtorjev razstave Nejca Sukljana z oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete je življenje in delovanje skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija mogoče povezati s tistim, na čemer temelji Evropska unija, na ideji evropskega povezovanja. Tartini je namreč že s svojo šolo in delovanjem povezal vso Evropo, zelo neposredno pa tudi tri današnje evropske države, v katerih je živel in deloval: Slovenijo, Italijo in Češko.

Glasbenik, ki je bil izjemno slaven že za časa svojega življenja
Razstava na 20 panojih, ki so razdeljeni po različnih tematskih sklopih, prikazuje različne vidike Tartinijevega delovanja. Predstavljena je tako njegova življenjska zgodba kot tudi vsa njegova zanimanja, ki so po besedah Sukljana prispevala k temu, da je postal že za časa svojega življenja izjemno slaven. Tudi pozneje je bil Tartini predmet mnogo literarnih del, opere, celo filmskega scenarija, kar je prav tako predstavljeno na razstavi.

Sorodna novica Vlada leto 2022 razglasila za leto piranskega violinista Tartinija

Tartini je bil "mož mnogo zanimanj, mnogo znanj", je še dejal Sukljan. Danes je najbolj poznan kot violinist in skladatelj, a je bil tudi izvrsten glasbeni pedagog, h kateremu so prihajali učenci iz celotne Evrope. Bil je tudi izvrsten razsvetljenski mislec, ki se je poglobljeno ukvarjal s področjem glasbene teorije in ga tudi povezoval s širšimi razmisleki o ustroju narave in tedanjega sveta. O svojih spoznanjih je razpravljal s številnimi vidnimi učenjaki tistega časa, je dodal soavtor razstave.

Pri zadnjem panoju bodo obiskovalci lahko prisluhnili Tartinijevi glasbi, saj je razstava zamišljena interaktivno. Ker njegove glasbe v Evropskem parlamentu v živo ni mogoče predvajati, so na tem panju dodane QR-kode, s posnetki katerih bodo lahko obiskovalci dostopali do posnetkov te glasbe.

Enotno sodelovanje vseh evropskih poslancev iz Slovenije
Postavitev je bila oblikovana v okvirih razstave, ki je bila pred leti na ogled v Padovi, kjer je Tartini umrl, a je narejena na novo in s poudarkom na prostoru, ki je zdaj del Republike Slovenije. Razstava je postavljena v treh jezikih, poleg slovenščine še v italijanskem in angleškem jeziku. Po besedah soavtorja razstave Boštjana Udoviča z ljubljanske Fakultete za družbene vede se je za pripravo razstave v Evropskem parlamentu enotno dogovorilo vseh osem evropskih poslancev iz Slovenije, ki so tudi enotno sodelovali pri pripravah in menijo, da je to izjemna promocija Slovenije. Postavitev organizacijsko poteka pod vodstvom poslanca Milana Brgleza, ob Sukljanu in Udoviču pa je soavtor razstave še Sergio Durante.

Tartinijeva razstava bo v Evropskem parlamentu na ogled do petka, 2. decembra, v dvorani Yehudija Menuhina, slavnega violinista, ki je prav tako povezan s Tartinijem. Yehudi Menuhin (1916–1999) je bil namreč v 30. letih preteklega stoletja prvi, ki je posnel znamenito skladateljevo sonato Hudičev trilček.