Laurie Anderson je vizualna umetnica, komponistka, pesnica, fotografinja, režiserka, elektronska umetnica, vokalistka in instrumentalistka. Živi in dela v New Yorku. Foto: EPA
Laurie Anderson je vizualna umetnica, komponistka, pesnica, fotografinja, režiserka, elektronska umetnica, vokalistka in instrumentalistka. Živi in dela v New Yorku. Foto: EPA

Pri nas je nastopila tudi leta 2012 v sklopu Maribora kot Evropske prestolnice kulture (EPK).

Njen novi projekt Let X=X temelji na zgodbah in zunajserijskih vizualnih upodobitvah albuma Big Science, ki mu bo dodala nove skladbe.

Za novo koncertno upodobitev se je umetniško povezala z enim najbolj opaznih newyorških jazzovskih glasbenikov in skladateljev zadnjih desetletij, Stevenom Bernsteinom, in njegovo zasedbo SexMob, ki jo poznamo tudi z naših odrov.

Z njo bodo torej muzicirali SexMob, to so Bernstein na trobilih, Doug Wieselman na kitari in pihalih, Briggan Kraus na saksofonu in kitari, Tony Scherr na basu in Kenny Wollesen na tolkalih.

Foto: EPA
Foto: EPA

Laurie Anderson, ki slovi po svojih večmedijskih predstavitvah, je vizualna umetnica, skladateljica, pesnica, fotografinja, filmska ustvarjalka, strokovnjakinja za elektroniko, vokalistka in inštrumentalistka.

V svet popularne glasbe jo je izstrelila znamenita pesem O Superman v začetku osemdesetih, nato tudi njeni albumi iz tistega časa, med drugimi Big Science, Mister Heartbreak in Home of the Brave, so spomnili v CD.

Njena najpomembnejša dela na področju performansa so United States I-V (1983), Empty Places (1990), The Nerve Bible (1995) in Songs and Stories for Moby Dick. Skladateljski opus Laurie Anderson pa med drugim obsega filmsko glasbo, ki sta jo v svojih filmih uporabila Wim Wenders in Jonathan Demme.

Prva "uradna" umetnica Nase
Slovi tudi kot pionirka prepletanja umetnosti s tehnologijo. Leta 2002 je postala prva rezidenčna umetnica ameriške vesoljske agencije Nasa, kjer je ustvarila solo performans The End of the Moon. Pri iskanju novih orodij ustvarjanja, med katere sodi tudi Govoreča palica (Talking Stick), pa je sodelovala z raziskovalno ustanovo Interval Research Corporation.

Ameriška umetnica Laurie Anderson poleg svoje zvočne instalacije papige v muzeju umetnosti v Dusseldorfu. Foto: EPA
Ameriška umetnica Laurie Anderson poleg svoje zvočne instalacije papige v muzeju umetnosti v Dusseldorfu. Foto: EPA

Veliko zanimanja je vzbudila s koncertom na newyorškem Times Squaru, na katerem je izvedla svojo skladbo, napisano posebej za pse.

Posebnost nastopa je bila, da je Anderson, sicer velika ljubiteljica psov, kar je pokazala tudi v filmu Pasje srce, izvedla kompozicijo, ki jo je napisala posebej za pse in je bila izvedena v nizki frekvenci, primerni za pasja ušesa. Prisluhnilo ji je okoli 50 psov in 100 ljudi. Najprej je zalajal majhen pes, nato pa so se mu pridružili še drugi in nastal je pravi pasji zbor.

Od leta 2008 je bila poročena z legendarnim ameriški rokovskim glasbenikom Loujem Reedom (romantično in delovno sta bila povezana že od konca 90. let).

Z možem, slavnim glasbenikom Loujem Reedom, novembra leta 2011, slabo leto in pol, preden je umrl po zapletih po presaditvi jeter. Star je bil 71 let. Foto: Reuters
Z možem, slavnim glasbenikom Loujem Reedom, novembra leta 2011, slabo leto in pol, preden je umrl po zapletih po presaditvi jeter. Star je bil 71 let. Foto: Reuters

"Pred kratkim sem razmišljala o delu kot elementu naše hiperposredovane kulture, kjer moraš vsako stvar, ki jo narediš, komentirati: ti je bilo to všeč? Kako zelo ti je bilo všeč? Koliko si danes všeč sebi? Nenehno se ocenjuješ v tej samoustvarjeni kulturi nadzora, v kateri smo. Utrujajoče je. To je zame delo, nenehno poročanje o tem, kako dobro ti gre in kako dobro je potekala vožnja s taksijem. Ocenjevanje in rangiranje je res ušlo izpod nadzora," je dejala v nedavnem intervjuju za revijo Pitchwork.

"No, o medijih moram povedati eno stvar: cenim, ko berem o drugih ljudeh, in rada berem o tem, kaj se dogaja, toda moje življenje se je pred približno desetimi leti izboljšalo za tisoč odstotkov, ko sem nehala brati kar koli o sebi."

Poskuša se izogniti močno posredovanemu svetu, ki vedno brusi mnenja, čeprav zelo cenim dobro pisanje. "Najslabša kritika, kar sem jih kdaj dobila, približno takrat, ko sem nehala brati te zapise, je bila najbolje napisana. Zato sem pisala temu novinarju. Rekla sem: 'Zapravljaš čas s temi stvarmi. Napiši roman.' Pet let pozneje sem od tega tipa po pošti dobil roman – in bil je res zelo dober," je še med drugim povedala.