Inšpektorji za delo so lani opravili skoraj 14.700 inšpekcijskih nadzorov, pri čemer so odkrili 33.360 kršitev in izrekli skoraj 11.000 ukrepov, kar je 3.000 več kot leto prej. Okvirno so izrekli za 3,3 milijona evrov glob, izplačanih pa jih je bilo manj kot milijon.

Kot je ob predstavitvi dela Inšpektorata RS za delo v lanskem letu pojasnila Trčkova, inšpektorji zadnji dve leti večji poudarek dajejo na kakovost nadzorov, zato jih opravijo tudi manj, kot so jih v prejšnjih letih. So pa ti bolj temeljiti, posledično pa inšpektorji ugotovijo tudi več kršitev.

Veliko število prijav
Po besedah Trčkove je število prijav, ki jih dobijo na inšpektorat, še vedno izredno veliko. Lani so jih dobili 6.500, kar je sicer malenkost manj kot v preteklih letih. Večina se jih še vedno nanaša na področje delovnih razmerij, od vseh prijav jih je bilo lani s tega področja okoli 5.300.

Največ kršitev so že deveto leto zapored ugotovili na področju neizplačila plač. Veliko prijav prejmejo za nazaj, ko delavci zamenjajo zaposlitev in si, po besedah glavne inšpektorice, tudi "bolj upajo prijaviti kršitve". V zadnjih štirih mesecih pa so na inšpektoratu opazili tudi preobrat, saj so se nanje v velikem številu začeli obračati delodajalci, ki zatrjujejo, da ne dobijo zadostnega števila delavcev, je pojasnila.

Agencije za posredovanje otrok
Nova tema, s katero se zadnje mesece ukvarjajo na inšpektoratu, pa je delo otrok. Kot je poudarila Trčkova, se v zadnjem času pojavljajo agencije za posredovanje dela otrok, zakonodaja v Sloveniji pa je po njenem mnenju na tem področju premalo regulirana.

Kot je dodala, se pojavljalo tudi tuje agencije, ki želijo posredovati delo tujih otrok, predvsem za snemanje reklam in filmov. Nekatere države, predvsem severnoevropske, so delo otrok v celoti prepovedale in se trg seli na jug. "Ministrstvo smo o tem obvestili in smo že v pogovorih, kako zadevo razrešiti," je dodala.

Vse več nasilja na delovnem mestu
Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofelc je pojasnil, da so lani na tem področju opravili okoli 6.800 nadzorov in izdali okoli 5.000 ukrepov. Največ pozornosti so namenili gradbeništvu, ki so ga po besedah Krištofelca tudi lani prepoznavali kot izrazito nevarno dejavnost.

Lani so delodajalci prijavili 9.200 nesreč pri delu, od tega 8.700 lažjih, 450 težjih, pet kolektivnih nezgod in 15 smrti. Slednjih je bilo bistveno manj kot leta 2015, ko jih je bilo 24.

Najpogostnejši vzroki za smrtne nesreče so prometne nesreče, raste pa nasilje na delovnem mestu. Lani so na ta način umrli trije ljudje, in sicer dva policista in en zdravstveni delavec, je pojasnil.