Jezikovni spletovalec
Apelativizacija ali poobčeimenjenje je zelo pomemben način širjenja besedišča. Foto: MMC
Tudi metonimični prenosi sodijo med osnovne pomenotvorne prijeme. Foto: MMC
Stalne besedne zveze imajo lastne zakonitosti pisanja. Foto: MMC
Zadnji pravopis še govori o dvojnicah ... Foto: MMC
Vrstna poimenovanja rastlin imajo obči pomen. Foto: MMC
Sinekdoha je sorodna metonimiji. Foto: MMC

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: "Oprostite, ali imate morda uro?" ‒ "Ja, imam jo."

Metaforika vsakdanjega govora in izlastnoimenski pridevniki
20. december 2017 ob 07:12
Ljubljana - MMC RTV SLO

O veliki začetnici v zapisanih besedilih je na kratko skorajda nemogoče kaj povedati – tudi če ne povemo ničesar o mali. En sam spletovalec ne zaobjame niti polovice snovi, četudi se v njem pojavi 149 velikih začetnic in vrsta razlag o njihovi rabi oz. nerabi.

Tudi med jezikoslovci samimi prihaja do nestrinjanja glede rabe male oz. velike začetnice, še posebej pri prenesenih poimenovanjih iz lastnih imen.

V vsakdanjem govoru pogosto uporabljamo najraznovrstnejše metaforične prvine pesniškega jezika in tu se srečamo tudi z rabo velike začetnice. Na ta način besedilo popestrimo, naredimo posebej samosvoje in ustvarjalnejše, pogosto tudi izrazno globlje in pomensko prodornejše. Le izjemoma se imajo govorci takšnih besedil namen ponašati v razgledanosti in sočasnem povezovanju intelektualnega in vsakdanjega.

Če kdaj kaj zamenjamo ali prenesemo, je lahko prav zabavno
Besede velikokrat uporabljamo v prenesenem in zamenjanem pomenu. Literarna teorija za oboje uporablja besedo trop, pri čemer je najosnovnejša metafora, ki deluje na treh ravneh. I. A. Richards, retorik in kritik, je v eni izmed bolj znanih teorij metafore prvo raven pomena poimenoval vehicle oz. označevalec, to je beseda, ki jo primerjamo, npr. dekle, z drugo ravnjo, primerjalno besedo, npr. roža, ki je tenor oz. označenec. Označevalec in označenec součinkujeta na podlagi neizrečene, ampak logične, povezave, ki je skupna roži in dekletu, npr. lepote, miline ali nežnosti, imenovane ground oz. fundament ali skupna točka.

Izlastnoimenski pridevnik ‒ kaj to sploh je?
Svojilne
pridevnike iz lastnih imen oz. izlastnoimenske pridevnike (z oblikoslovnega vidika s priponskimi obrazili na -ov, -ev in -in) pišemo z veliko, npr. Trumpova žena (žena od Trumpa) ali Elizabetina rezidenca ter Božičkove sani. Gre za besede, ki izražajo svojino nekoga ali nečesa, recimo: sani pripadajo Božičku oz. so njegova last. Dokler ne pridemo do zahtevnejših (ne)prenesenih poimenovanj, je vse videti lepo in prav, potem pa naletimo na laično ime cojzova zvončnica, znano tudi kot Zoisova zvončica, kjer pravopisna problematika postane bolj očitna.

Frazemi s sestavinami iz mitologije, biblije, zgodovine in književnosti …
Pravopis za odkritje nekega človeka oz. duhovno last nekoga predvideva zapis z veliko začetnico. Hipokratova prisega je denimo prisega, ki jo je dal Hipokrat, grški zdravnik in praoče medicine, in je samo ena. S hipokratovo prisego pa izobraževanje zaključijo vsi zdravniki. Mnoga podobna zgodovinska svojilna lastna poimenovanja so svoj pomen zaradi določenih lastnosti posplošila, postala so tako rekoč javno dobro, in prešla iz svojilnega (z veliko) v vrstno (z malo) poimenovanje. Tako so pridobila preneseni pomen in vrstno poimenovanje, povezave z izvirnim avtorjem pa skorajda ne zaznamo več.

To velja tudi za vrste rastlin, bolezni, dele telesa ali tehnične izume, ki jih najpogosteje in tudi v skladu s pravopisom pišemo kar z malo, kar velja npr. za ahilovo tetivo, sizifovo delo ali tantalove muke itd. Poznamo sicer prokrustovo posteljo, a v bajki o Tezeju beremo seveda o Prokrustovi postelji. Zaradi tovrstnega poudarjanja pripadnosti točno določeni osebi zapisujemo denimo tudi Zoisova zvončica, imenovana po znanem botaniku Karlu Zoisu, Pitagorov izrek, Stefanov zakon, Vietovo pravilo, Alzheimerjeva bolezen ali Purkinjejeva vlakna – torej z veliko.

Besede v zamenjanem pomenu lahko razkrijejo še neodkrite povezave
Metonimija
oz. preimenovanje kot retorična figura temelji na načelu zamenjave dveh pojmov ali predmetov, ki imata logično povezavo. Pogosto zamenjamo avtorja z njegovim delom, denimo "Berem Shakespearja." – "Doma imam Groharja." namesto "Berem Shakespearjeva dela." – "Doma imam Groharjevo sliko.". Tudi orodje lahko zamenjamo s tistim, kar se z njim naredi, recimo "Nisem slišala telefona." – "Imate uro?". Namesto vsebine poimenujemo posodo, npr. "Pojedel je cel krožnik špagetov.", lastnika namesto lastnine ali obratno, denimo "Pravkar sem parkirala." namesto "Avto sem parkirala." – "Pogleda za vsako kiklo." namesto "Pogleda za vsako žensko.". Zamenjamo lahko tudi celoto z delom, npr. "Daj mi svoj telefon." namesto "Daj mi svojo telefonsko številko.". Poimenujemo lahko tudi deželo, kraj ali organizacijo namesto prebivalcev oz. delavcev v njej: "Bela hiša še ni odgovorila." – "Cela šola se je smejala.". Čutno podobo oz. simbol pogosto uporabimo za poimenovanje abstraktnega, recimo "Obožujem oder." namesto "Obožujem igranje in igralski poklic.".

Antonomazija oz. zamenjava je vrsta metonimije, kjer osebno lastno ime uporabimo kot splošno označitev ali obratno, pri čemer uporabimo malo začetnico, npr. "Pa to je celi ajnštajn!" – "Tu je spet pravi teksas!" – "Ok, paganini, začni!" – "Ti pa res nisi cicero!" Pravi ljubimec in osvajalec ženskih src je lahko casanova, nesrečno zaljubljeni fant pa romeo. Lahko pa rečemo tudi: "Saj ne greš v las vegas!" ali "Misliš, da si v kanaanu?" in "To ti je amerika!". Primerjane osebe, npr. Cicero, ali kraji, npr. Las Vegas in Kanaan, so v našem govornem spominu včasih še zelo konkretno prisotni in ne dovolj metaforični, da bi tudi malo začetnico zaznali kot ustrezno.

"Imaš kakšen aspirin?""Ne, žal imam samo tableto Lekadol in Nalgesin."
Pri imenih zdravil ločimo med lastnim oz. tržnim imenom, ki je vezano na neko območje, in občnim imenom, poznamo pa tudi imena za kemične snovi. Tržno ime je izmišljeno, pogosto krajša oblika generičnega imena, kot je npr. naproxenum oz. podomačeno naproksen. Ljudje si tudi laže zapomnimo npr. Naprosyn in ga v rabi pišemo kar z veliko, tako kot tudi npr. Lekadol ali Digenol ‒ čeprav pravopis trenutno še navaja, da se imena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov pišejo z malo začetnico. Vsekakor pa z malo pišemo občno ali generično ime oz. učinkovine zdravil, torej snovi v njih, npr. paracetamol. Pri tableti Aspirin kot zvezi obojega se ime tablete piše z veliko, saj poudarimo točno določeno vrsto tablete. Samo aspirin pa pomeni katero koli vrsto tablete proti glavobolu in ga zato pišemo z malo. Nekatera imena zdravil so namreč prešla med občne besede in se uporabljajo generično, torej vrstno, npr. "Dajte mi recept za aspirin."

Kategorija spoštljivosti
Ko v pisnih dokumentih nagovarjamo določeno osebo, do katere želimo izraziti posebno spoštovanje, lahko osebne zaimke, ki se na to osebo nanašajo, zapisujemo z veliko začetnico. To velja za zaimke v vseh sklonih in tudi za naslonske oblike zaimkov, denimo "Vabimo Vas … želeli bi Vam pokazati … veselimo se Vašega obiska". Vendar moramo paziti, da ne delujejo vsiljivo in nenaravno. Prav tako pravopis predlaga, da se kljub želji po spoštljivosti pri ogovarjanju kolektiva rabi mala začetnica.

Del figurativnega jezika v jeziku so tudi kratke stalne besedne zveze v prenesenem pomenu. Slišimo lahko, da se je kdo v prednovoletnem času odločil, da šole še ne bo obesil na klin, pa tudi če ga ima učiteljica na piki. Ob novem letu si zaobljubimo tudi, da bo s prvim prvim treba zavihati rokave in ne samo sedeti križem rok. Nekateri mladostniki obljubijo, da se ne bodo več delali francoza ali sedeli na ušesih. Odrasli pa si prisežejo tudi, da bodo manjkrat pogledali v kozarec in se odvajali kaditi kot turek.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
maher
# 20.12.2017 ob 08:44
"Oprostite, ali morda veste koliko je ura "?
"Žal ne; vem pa, da ste pozabili postaviti vejico pred koliko".
maher
# 20.12.2017 ob 08:17
Križem rok, g. Salobir, se piše skupaj: križemrok (tako kot npr. križemgled).
Kar se pa tistega "turka" tiče: turek je goba, pripadnik naroda pa Turek. Torej "kadi kot Turek".
luckyss
# 20.12.2017 ob 08:56
@maher
Res je, da je uporaba vejic brezplačna..
Vendar tu ne velja tisti rek, da od viška glava ne boli ;)
peglezn
# 20.12.2017 ob 08:42
Kaj je potem Danilo Turk, ko pije turško kavo in kadi kot Turk dejansko vase zaciklan?

Vsaj goba ni.
Jarik
# 20.12.2017 ob 08:27
torej pravilno je: Turek je ubral lepega turka .
kislec
# 22.12.2017 ob 09:17
"Oprostite, prosim, koliko je ura "?
" Čez deset minut bo dve."
" Saj nisem vprašal, koliko bo čez deset minut, marveč koliko je zdaj!"
maher
# 20.12.2017 ob 19:59
@asalobir:
Po SSKJ2 sta pravilna oba zapisa (križemrok in križem rok).

Tudi če pustimo SP ob strani - pisanje narazen je ne samo nepotrebno, ampak tudi nelogično.
Vprašanje se glasi: Kako gospod sedi?
Odgovor oz. prislov je oboje skupaj, "križemrok" - ne pa zgolj "križem".

@Hik: Primerjava s križemgled pa je nesmiselna, saj je križem rok (križemrok) prislov, križemgled pa pridevnik.

Argument, da je eno prislov, drugo pa pridevnik, ni nikakršen argument: gre za enako pomensko spajanje.
Otman
# 20.12.2017 ob 10:09
Zakaj je, kar se tiče križemrok, pomembno, kaj piše v SSKJ? Zakaj ni Pravopis zakon?
KajtiMar
# 20.12.2017 ob 09:53
ko bi le še zaposleni na RTVju obvladali poznavanje slovenščine ... pri komentarjih mi je to vseeno pri člankih pa ne (saj so avtorji profesionalci in za to tudi plačani - prisilno, iz naših žepov)
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 09:29
@maher

Križem rok, g. Salobir, se piše skupaj: križemrok (tako kot npr. križemgled).

Oboje je pravilno. Primerjava s križemgled pa je nesmiselna, saj je križem rok (križemrok) prislov, križemgled pa pridevnik.
asalobir
# 20.12.2017 ob 08:59
@maher

Po SSKJ2 sta pravilna oba zapisa (križemrok in križem rok).
kislec
# 22.12.2017 ob 14:42
G. Salobir, dodatno h "kaditi/preklinjati kot Turek" pripominjam, da bi po mojem morali tudi "delati se Francoza" pisati z veliko začetnico - saj se ne pretvarjamo, da smo "premični/univerzalni ključ za vijačenje ", marveč skušamo biti podobni Francozom ( " ne šmirglamo"/"menefregisti").

PS A lastnih očitanih (in očitnih) napak nimate navade priznati - ali pa morda "zgodbo zaključite v 25-ih urah in se ne ozirate nazaj?
Balaš Junior
# 21.12.2017 ob 10:42
Lepo sestavljeno.

Mene je najbolj zbudil pomen v naslovu. Situacija ki je tako popularna, da so jo celo Cuki uprabili v svoji popevki "Ko se zaljubis", je postala popolnoma odvec.

Danes nikomur vec ne stoji ura, in nihce ni brez ure. Ce vas neznanec vprasa, ce imate uro, ali koliko je ura, in je mlajsi od 50 let, je cudak. "Ni vse v redu z njim" :-)

Danes je nepredstavljivo, da koracis skozi sodobno civilizirano zivljenje brez da bi vedel koliko je ura, in celo brez tega, da bi s to uro bil tempiran - vsak dan morajo biti neke nujnosti, ob tem in tem casu moras biti tam in tam in poceti to in to.

Na nek nacin je grozljivo, koliko stvari je v svoji "half-baked" filozofiji imel prav Ted Kaczynski. Ne morem pa pristati,da nam je z urniki in tempom zabito zivljenje vsiljeno. Ljudje so hrepeneli po urnikih, po tempu, po nenehni zasedenosti mozganov z nestetimi opravili, ki jih narekuje samozakrivljena "nujnost" sodobnega zivljenja. Refleksijo in zavestno dojemanje celo najkrajsega trenutka je treba cimbolj onemogociti, ker povzrocata depresijo :-)

Naslednjic ko vas nekdo vprasa koliko je ura, in ni otrok, ter hkrati ne gre za pregovorno rabo (v smislu "zdaj pa vemo, koliko je ura" - vemo za kaj pri tej stvari gre), pomislite na vse to. Pomislite na to, pred kako nenavadno osebo stojite. Morda vas lahko kaj nauci o svobodi.
henodarling
# 20.12.2017 ob 10:14
Mene pa zelo motijo te stalne besedne zveze kot na primer:
se delati francoza, sedeti križem rok ipd...Tako suhoparno in "ponošeno" mi zvenijo.
Veseli me, kadar kdo pove kaj bolj izvirno in po svoje, oziroma se sploh izogne tem "obrabljenostim".
Včasih mi celo uspe!
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 09:45
Pa pojasnilo: Ne gre samo za besede. Za pravne formulacije v nadaljevanju gre, za vsebujoče in vsebovano, za podrejeno in nadrejeno, za hierarhijo, za stopnjevanja ipd. Tu bi z jezikom lahko marsikaj naredili. Pa se zafrkavamo, češ da gre za špagete...
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 09:42
Popravek: Sod sevedam ne Sopd. Široki ali pa štorasti prsti pač. Lahko tudi majhna tipkovnica?
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 09:42
Popravek: takega, ne tajklega, seveda

Pa tudi o veliki začetnici bi še kaj. Mora biti KAD res vedno kar Kad in SOD vedno kar Sopd. Kaj pravi pravopis? Sme ali mora!?
luckyss
# 20.12.2017 ob 08:36
"Oprostite, ali morda veste koliko je ura "?
"Ja, vem".
kislec
# 22.12.2017 ob 09:40
" luckyss # 20.12.2017 ob 08:56
//@maher//
Res je, da je uporaba vejic brezplačna..
Vendar tu ne velja tisti rek, da od viška glava ne boli ;)
+7
-1"

"Sam prašam" tiste, ki so dali + : prosim za obrazložitev "glasovanja" (seveda če ste sploh prebrali celotno zadevo).
kislec
# 22.12.2017 ob 08:51
Cojzova - Zoisova
Koča na Kokrškem sedlu je uradno imenovana za Cojzovo. To si morem razložiti edinole s starim pravilom, da nad 1000 m ni greha ( se pravi, da lahko vse počnemo narobe).
Zatorej je tudi uradno lahko Cojzova zvončnica (vsaj nad 1000 m).
amfora
# 21.12.2017 ob 15:08
balaš junior: naslednjič, ko boste spet kaj komentirali, napišite namesto " brez da bi" - pravilno NE DA BI. Vejice ste nasuli za Cankarja, ki je dejal, da vejice napišite kar na koncu povedi, jih bo že sam razporedil.Nekajkrat pa tudi manjkajo, vejice namreč.
ena nastja
# 21.12.2017 ob 10:26
Se moram kar strinjati z maherjem: tudi meni gre na živce nepotrebno in velikokrat nelogično razločevanje semantičnih sklopov (križem rok, po navadi, kar koli ipd.). Opažam, da so razni »kar koli« in »po navadi« še zlasti priljubljeni pri pretirano zagnanih lektoricah in tistih piscih/piskah, ki sicer niso prav vešči jezika, ta svoj manko pa kompenzirajo s tovrstno pedanterijo in »redoljubnostjo«.
asalobir
# 20.12.2017 ob 15:21
@ajvard

Tako je.
ajvard
# 20.12.2017 ob 15:15
asalobir

kako se pa prebere? Kurceva?
asalobir
# 20.12.2017 ob 10:58
@Otman

Pravopis je normativni priročnik, SSKJ pa informativno-normativni priročnik. Prvi zajema pravila, drugi pa tudi številne različice, ki so del živega jezika. Srednja pot, upoštevanje obeh, je pogosto najustreznejša.
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 10:16
Kaj je hierarhično več, oblast ali ljudstvo? Ljudstvo upravlja? Lastnik vzajemnega kapitala in pravne identitete ljudstva je pa upravitreljica Država. Ne država z malo.
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 10:12
Ali je takrat rekel Cerar: "Vrnil/i bom/o čast Ljudem." ali "Vrnil/i bom/o čast ljudem?" Z veliko ali z malo, big question? Seveda da je še vedno pravnik, a na oblasti. Kako imenovati socialistični družbeni kapital, če ga je pa imel v lasti subjekt in upravitelj Združeno delo. Nakar je prešel v last novega upravitelja (subjekt Država, ne država v smislu celote, ki pa ne bi bila upraviteljica, da bi ji bil kakšen upravitelj lastniško-pravno zavezan)? To je tako zafrknjeno, da bi človek lahko takoj obupal.
stewie
# 20.12.2017 ob 09:43
Oprostite, a veste morda, kako se pride do glavne železniške postaje?
Dajte me vendar kaj težjega vprašat'!

Oprostite, imate morda cigareto?
Žal ne.
Potem pa si jih morate kupiti.
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 09:40
AS (ne as) ali bi lahko še kaj bolj resnega in kaj tajklega, kar pa ima ogromne kolateralne posledice? Naprimer (tudi glede te besede, gre za eno ali dve, si nisem na jasnem) razlikovanje med država in Država? Med ljudstvo in oblast. Upravitelj in neupravitelj (te besede mi niti v slovarju nimamo). Pa o tem, če družba ali celota res kar upravlja, če je upravitelj družba ali celota ipd. Ali res upravljamo, ko volimo? Ali potem razlika med delom in celoto sploh še obstaja? Med delom celote, ki upravlja in med celoto, ki ne? Je tisti, ki upravlja, sploh še zavezan kakšni celoti. Ji ne ukrade identitete (tudi pravne, ne le besedne), konta in kapitala na njem? Za jezik gre, tudi ko javno in državno zamenjujemo, ljudi in Ljudi, državno po lasti in javno le po namenu, z javnim po lasti in namenu - ko se pa lastnika, tisto 'javnost' prizna z ustavo. Kako sploh jo potem imenovati? Kot subjekt, ki pa ne upravlja. Ali pač upravlčja, kort to želijo nekateri 'demokrati', večinoma 'levica', pa ko desnica od tega želi edino še vsa pooblastila. Lastniška. Saj celota nikoli ne upravlja; na tem nivoju ne. Ne opredelimo je pa tudi ne. Besedno ne. Špageti, ja ... Pa življenje da je en sam samcati špas. Kaj resnega naredite!
Javorovina
# 22.12.2017 ob 11:56
Eno obdobje sem bila brez telefona, ročne ure pa ne nosim, tako da sem imela v torbici kar konkretno. Z veseljem sem povedala, koliko je ura, telefonske pa žal nisem imela.
kislec
# 22.12.2017 ob 09:29
" V tem primeru ni premene, ker ni na koncu -c-, ampak se beseda zaključi z -z-, ki pa ga izgovarjamo s -c- zaradi tujega izvora."

as, s tako utemeljitvijo se pa ne morem strinjati: nedvomno je osnova jezika govorjeni in ne zapisani jezik.
Ali se je po Tvojem (oz. vašem - mišljena množica slovenistov) premena "rodila" šele potem, ko so slovenščino "zapisali"?

Najprej pogledaš, kako se zapis besede konča, potem pa "premenjaš" ali pa ne?
kislec
# 22.12.2017 ob 09:07
Vejice ste nasuli za Cankarja...
amfora, domnevam, da bi Cankar napisal : Vejic ste nasuli za ...
(Nasuli ste toliko vejic, da bi jih bil še Cankar vesel...)
PS Pa dvomim, da si je Cankar lomil jezik s "povedjo"...
Mala princeska
# 20.12.2017 ob 21:31
Tudi v slovenskih delovnih zvezkih za srednje šole se najde "Zoisova zvončnica": Kaj je zdaj prav? cojzova/Zoisova in zvončnica/zvončica?
zakrajšek
# 20.12.2017 ob 21:26
"Križemgledo" (in ne "križem gledo") je pa prislov.
Ples
# 20.12.2017 ob 15:22
@ajvard
He he, si me prehitel :)
Ples
# 20.12.2017 ob 15:20
@asalobir
Hvala, sicer to vem, ampak ... mogoče je moje vprašanje izpadlo provokativno, ampak mislila sem čisto resno.
Da konkretiziram: ali imam prav, da pri tujih priimkih, ki se končajo na z, ki ga izgovarjamo kot c (pa vzemimo npr. priimek Strolz) ne pride do premene v č, kot je to pri slovenskih priimkih?

Npr:
Strolz - Strolzeva, izgovorimo Štrolceva (ne Štrolčeva)
Drolc - Drolčeva, izgovorimo Drolčeva
asalobir
# 20.12.2017 ob 14:14
@Ples

Pravilno je Kurzeva vlada.
Mala princeska
# 20.12.2017 ob 13:05
@ajvard:
Kaj pa če je to en taki retorični prijem: "Majhen Gašperček" se "grejika" ob "majhnem micenem mičkenem" gašperčku. Mislim, da je to tudi neka vrsta retoričnih sredstev - verjetno bo g. Salobir vedel?
ajvard
# 20.12.2017 ob 11:05
Gašper se greje ob majhnem gašperčku

"majhnem" je odveč.
velenjcan
# 20.12.2017 ob 10:41
- Oprostite, a morda imate uro?
- Ja, pa vi?
Bivši uporabnik
# 20.12.2017 ob 10:16
Hočem reči, da te besedice pa potem niso špagetki, pač pa milijarde in milijarde evrov.
Ples
# 20.12.2017 ob 13:27
@henodarling
Mene pa zelo motijo te stalne besedne zveze kot na primer:
se delati francoza, sedeti križem rok ipd...Tako suhoparno in "ponošeno" mi zvenijo...

Ja, tudi mene to zelo moti, sploh v novinarskih prispevkih. Npr: "Trgovina je odprla svoja vrata." Mislim, kaj pa naj bi odprla, okna?! Res zguljeno in tečno. In to dajejo celo v naslove!
Ples
# 20.12.2017 ob 13:35
@asalobir
Svojilne pridevnike iz lastnih imen oz. izlastnoimenske pridevnike (z oblikoslovnega vidika s priponskimi obrazili na -ov, -ev in -in) pišemo z veliko, npr. Trumpova žena (žena od Trumpa) ali Elizabetina rezidenca ter Božičkove sani.

Bi lahko, prosim, na kratko pojasnili, kako je z novo Kurzevo vlado? Je bilo kar nekaj vprašanj v komentarjih, zakaj ne Kurzova in če lahko pišemo Kurčeva (v smislu piši, kot govoriš).
asalobir
# 21.12.2017 ob 07:59
@Ples

V tem primeru ni premene, ker ni na koncu -c-, ampak se beseda zaključi z -z-, ki pa ga izgovarjamo s -c- zaradi tujega izvora.
Izbor
Beremo
link
Klarisa Jovanović: Izgnana
13. november 2018 ob 14:22 "Izgnala sem se iz očetove hiše. / Izgnala sem se iz nje, še preden sem jo dodobra spoznala." Prva verza tretje pesniške zbirke Klarise Jovanović Izgnana sta hkrati ključna v njej.
Več novic ...
Kazalo