MMC RTV SLO Foto:
MMC RTV SLO Foto:
Pomembno je, da smo skrbni pri rabi pripon, saj tako ohranjamo drobne pomenske razlike. Foto: MMC RTV SLO
Vedeti moramo, kdaj beseda nastopa v posamostaljeni vlogi. Foto: MMC RTV SLO
MMC RTV SLO
Velelnik glagolov na -či je prav tako stalnica na seznamu napak. Foto: MMC RTV SLO
Nekatere besede se v knjižnem jeziku malček razlikujejo od pogovornih. Foto: MMC RTV SLO

Tudi pri jezikovnih napakah se razlikujemo: nekatere muči rodilnik (to ne morem narediti), druge velika in mala začetnica in pisanje skupaj ali narazen. Naloga knjižnega jezika ni popravljanje naših pisanih narečij in domiselnih pogovornih rešitev, ampak povezovanje, saj je poenoten in ustaljen, zato se lahko v njem sporazumevamo ne glede na individualne jezikovne posebnosti. Danes bomo pogledali nekaj jezikovnih vprašanj, ki jih pogosto, ne da bi o njih razmišljali, napišemo narobe.

Katero od oblik bi izbrali?
Ujel nas je decemberski/decembrski dež.
Kupil je metrske/meterske deske.
Uvedli so helikoptrski/helikopterski nadzor.
Sinu je kupil veternico/vetrnico.
Napisal je več kolumen/kolumn.
Prišel je eden/en sodelavec.
Pot se je začela ožiti/ožati.
Svetloba je zelenila/zelenela listje drevesa.
Poskrbeli so, da je bila nadaljna/nadaljnja/nadalnja vožnja bolj umirjena.
Videti je bila/izgledala/zgledala je bolana/bolna.
Dvomil je v rešitev/o rešitvi.
Teči/Teci po brata.

Helikopterski veter je odnesel vetrnico
Ko je Luka na razstavi videl metrske (ne meterske) papirnate (ne papirne) vetrnice (ne veternice), jih je nekaj izdelal tudi sam. Eno je postavil sredi jase. Še preden jo je namočil decembrski (ne decemberski) dež, jo je odpihnil helikopterski (ne helikoptrski) veter. Luka je danes novinar, ki je napisal veliko kolumn (ne kolumen) o vetrni energiji.

V primerih se pojavi črka e, ki jo v nekaterih primerih zapišemo, v drugih pa le izgovorimo. Kakšno je pravilo? Ko e zapišemo v rodilniku (helikopter, helikopterja), se tudi v pridevniku ohrani: helikopterski. Sicer ne: december, decembra (ne decembera), meter, metra (ne metera), veter, vetra, zato tudi decembrski, metrski, vetrni.

Kaj je papirnato in kaj papirno?
Papirnat pomeni, 'da je iz papirja' (papirnat robec, denar, vrečka), lahko pa je tudi 'neživljenjski, nestvaren' (papirnate težave, besede, rešitve). Papiren se nanaša na papir: V papirni industriji potrebujejo papirni stroj. Ne samo prva, tudi drugi ni iz papirja.

Eden ali en?
Eden je prišel in prinesel le en načrt. Pravilo je preprosto. Če se števnik pojavi ob samostalniku, s katerim tvori samostalniško zvezo (en načrt), uporabimo krajšo različico (en), če pa števnik stoji sam, uporabimo daljšo različico (eden): en fant ali eden.

Ožimo ali ožamo?
Ožimo lahko hlače, oži se strma pot proti vrhu, ožijo se pogledi, ničesar pa v knjižnem jeziku ne moremo ožati.

Zeleniti ali zeleneti?
Zeleniti pomeni 'delati (bolj) zeleno', tako je svetloba zelenila travnik, ko je vse bolj svetila nanj, mama je pozelenila ploščice nad koritom, pomlad pa je pozelenila travnik pred hišo. Zelenimo lahko suha območja, če jih oskrbujemo z zelenjem oz. rastlinami. Zeleneti pa pomeni 'dobivati (zelene) liste' oz. 'postajati zelen'. Zelenijo drevesa, njive, rastline na balkonu, lahko pa tudi stena v kopalnici, če je vse bolj plesniva. Kot vidite, se glagola lahko velikokrat ne razlikujeta, pomembno je le sobesedilo, v katerem ju uporabimo: steno sem lahko pozelenila jaz, ko sem jo pobarvala (kdo zeleni kaj), ali pa je zelenela (kaj zeleni), ko jo je začela prekrivati plesen.

Morda zeleniti in seči ('sekati') nista ravno vsakdanja izraza, vendar je veliko govorcev in piscev, ki si radi izmišljajo nove besede in uporabljajo tudi tiste, ki so že pozabljene. "[...] za nekatere pojme je dobro, da oživijo, ker drugače bi ljudje mislili, da jih ni."

Nadaljnja, nadaljna ali nadalnja vožnja?
Pravilen zapis je nadaljnji in je tak, 'ki traja dalje' (navadno po začasnem prenehanju ali na drugačni stopnji): nadaljnji študij, nadaljnja obravnava, nadaljnji načrti.

(I)zgleda bolana ali bolna
V pogovornem jeziku rečemo, da kdo (i)zgleda bolan ali bolana. Knjižno pa je videti bolan, pri ženski obliki pa le bolna.

Dvomimo v koga/kaj ali o kom/čem?
Pogovorno dvomimo v to in ono, v uspeh ali neuspeh, v župana in v rešitev, v knjižnem jeziku pa lahko dvomimo o uspehu, o županu in o rešitvi.

Hitro teci peč pecivo
Jaz tečem v trgovino, ti pa teci v kuhinjo, jaz pečem ob nedeljah, ti pa peci danes. Ker gostje pridejo kmalu, hitro teci peč pecivo.

Glagoli reči, peči, teči, seči se v velelniku glasijo: reci, peci, teci, sezi, ne pa reči, peči, teči in seži (slednji so pogovorni). Seči je sicer tudi starinski izraz za 'sekati': Dedek je ves dan sekel v gozdu. Velelnik se v tem primeru glasi: Seci!