Orwell je bil pisec s socialnim čutom ter kritik fašizma in imperializma. Foto: Wikipedia
Orwell je bil pisec s socialnim čutom ter kritik fašizma in imperializma. Foto: Wikipedia

so dodali v Unescov register svetovnega spomina, namenjen ohranjanju dokumentarne dediščine človeštva.

Z londonske univerze, ki je hranila Orwellov arhiv, so sporočili, da so pri Unescu z gesto prepoznali pomen in izjemno univerzalno vrednost Orwellovega pisanja.

Arhivirane prve ideje za roman 1984
V arhivu so shranjeni številni pisateljevi rokopisi, med njimi prve ideje za znameniti roman 1984, dnevniki, pisma in fotografije. Pisateljev sin Richard Blair je dejal, da je zelo ponosen, da se je očetov arhiv uvrstil v ta priznani register. Hkrati se je zahvalil vsem, ki so vztrajali, da se je to zgodilo.

Londonska univerza je Orwellove rokopise in druge dokumente prejela v hrambo leta 1960 od pisateljeve vdove Sonie Orwell. Pisatelj, ki se je rodil z imenom Eric Arthur Blair, je po besedah predstavnikov univerze hranil zelo malo rokopisov in drugih dokumentov. Njegov arhiv tako na polici v skrbno varovanem skladišču v Bloomsburyju zavzema zgolj tri metre prostora na eni od polic. Na univerzi so poudarili, da gre za edine obstoječe dokumente, skozi katere se kaže pisateljev izvirni glas, in so zato nenadomestljivi.

Uvrščen tudi Dnevnik Ane Frank
Unescov register svetovnega spomina hrani zgodovinsko pomembne dokumente, med katerimi sta tudi Dnevnik Ane Frank in izvod Velike listine svoboščin (Magna Carta). Namen registra je zagotavljati mednarodni skupnosti ohranjanje in dostopnost zadevne dokumentarne dediščine.

Iz policije na BBC in Tribune
Pisatelj se je leta 1903 rodil v kraju Motihari v Indiji, kjer bil njegov oče v vojaški službi. Šolal se je na kolidžu Eton. Med letoma 1922 in 1928 je delal v policijski službi v Mjanmaru, zatem pa se odselil v Evropo, kjer je do leta 1936 živel v Londonu in Parizu. Pozneje je delal kot novinar pri BBC, od leta 1943 kot literarni urednik pri časopisu Tribune, nato kot sodelavec političnega in literarnega tednika New Statesman.

V svojih delih je ostro kritiziral socialno bedo in rasno razlikovanje ter v satirično-vizionarskem slogu opozarjal na avtoritarne težnje v družbi.