Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bled je bil prizorišče 20. kongresa slovenskih založnikov. Govorili so o izzivih umetne inteligence in digitalizaciji založniških delovnih procesov, posvetili so se materialni in oblikovni plati knjig ter izbrali "naj osebnost založništva".
V Cankarjevem domu v novo sezono vstopajo v znamenju Alme M. Karlin, po kateri so poimenovali novo prireditveno dvorano v petem nadstropju. Pozornost ji posvečajo tudi v razstavi na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je Slovenija častna gostja.
Julija 2000 je bila prvič imenovana za šefinjo državnega protokola, in ta položaj zasedala polnih 18 let. A svoj pečat je pustila že v službah predtem, pušča pa ga tudi po odhodu iz Protokola, tako na svoji Akademiji za poslovni protokol kot s pisanjem.
Direktor Evropskega inštituta za kulturne poti Stefano Dominioni je v mali dvorani DZ-ja projektu Kulturno-turistična pot pisateljic izročil certifikat Kulturne poti Sveta Evrope.
Suzana Tratnik in Brane Mozetič bosta nocoj v berlinski knjigarni Prinz Eisenherz predstavljala svoji pred kratkim v nemščino prevedeni knjigi. Avtorja sodita med najbolj prepoznavne slovenske avtorje in aktiviste iz skupnosti LGBTQ+.
A si lahko vsaj enkrat tiho je neke vrste avtobiografski roman pisateljice, režiserke in kolumnistke Ivane Djilas, ki skozi preplet osebnih zgodb in družinske fotografije gradi sliko sveta, v katerem živimo.
"Bojim se pisateljev, ki znajo svojo knjigo predstaviti za boljšo, kot v resnici je. Poznam pisce, ki znajo neverjetno elokventno govoriti o svojem delu - potem pa knjigo preberem in sem razočaran," prizna francoski literarni zvezdnik Hervé Le Tellier.
Zbirka esejev Na kraju zapisano prinaša dvanajst esejev, ki jih je pesnik, pisatelj in esejist Aleš Šteger napisal v dvanajstih letih v prav toliko mestih po svetu.
V četrtek, 14. septembra, bo v Nemškem muzeju romantike v Frankfurtu odprtje razstave France Prešeren in slovenska romantika. Razstavo pesnikovih rokopisov v sklopu knjižnega sejma spremlja tudi zvočna knjiga v nemščini, izdana pri ZKP-ju RTV Slovenija.
27. nagrado večernica prejme Špela Frlic za mladinski roman Bleščivka. Mlajši bralci bodo uživali v napeti, skoraj detektivski, zgodbi, odraslim pa se zgodba razkriva skozi medbesedilne elemente in simbole, ugotavlja žirija.
Končala se je Vilenica in z njo tudi prisotnost imen, kot so Jake Buttigieg, Thomas Stangl, Wojciech Kuczok, Tijana Rakočević, Barbara Korun in Otto Tolnai. Začenja pa se tudi ugibanje, kdo bo letos prejel nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo.
Letošnji prejemnik kristala vilenice je kosovski pisatelj, pesnik in igralec Shpëtim Selmani, ki po mnenju žirije "v svojih pesmih z brutalno iskrenostjo in humorjem pretresa družbenopolitično stvarnost". Glavna nagrado je dobil Otto Tolnai.
8. september je vse od leta 1966 mednarodni dan pismenosti. Na ta dan pa se začne tudi nacionalni mesec skupnega branja, ki ga zaznamujemo od leta 2018.
Dominique Fortier je v Sloveniji bolj kot ne novo ime v svetu književnosti. Kanadska avtorica, prevajalka in urednica, ki piše zlasti v francoskem jeziku, je za svoja dela prejela številne nagrade.
"Častno gostjo vedno zelo skrbno izberemo. Res smo bili veseli, da je Slovenija vabilo sprejela. Slovenija je za nas edinstvena država, v kateri je v ospredju poezija. Da v Frankfurt prinaša pesmi, je za nas nekaj prav posebnega," poudarja Jürgen Boos.
Antologija Jelke Godec Schmidt, ki je izšla ob 70-letnici zbirke Čebelica, je zbirka njenih najbolj prepoznavnih del v 45 letih ustvarjanja in je "zakladnica brezčasnih stripov, pravljičnih bitij ter popotovanj po Sloveniji, svetu in času".
Frankfurtski knjižni sejem, na katerem se bo letos kot častna gostja predstavila Slovenija, bosta 17. oktobra odprla nemški kancler Olaf Scholz in slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.
Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico se je uvrstila tudi Valvasorjeva knjižnica v Krškem, ob njej pa še knjižnici v Sydneyu in Šanghaju.
Milan Kundera, ki se je julija poslovil v 95. letu starosti, in njegova žena Vera sta Moravski narodni knjižnici v Brnu pred časom podarila množico njegovih publikacij. Tem se je zdaj pridružilo še 980 kilogramov knjig iz njegove zapuščine.
Nekateri ljudje menijo, da se v poeziji toliko vsega ponavlja – od doživljanja narave, refleksij, impresij in intime do iskanja smisla in resigniranosti.
Neveljaven email naslov
