Mednarodni literarni festival Vilenica je eden najpomembnejših evropskih literarnih dogodkov, ki vse od ustanovitve leta 1986 prinaša slavljenje besede, s svojim delovanjem pa briše meje in nagrajuje svobodo. Poleg mednarodne nagrade vilenica na njem podelijo tudi kristal vilenice ter štipendijo Srednjeevropske pobude. Foto: Andrej Kek
Mednarodni literarni festival Vilenica je eden najpomembnejših evropskih literarnih dogodkov, ki vse od ustanovitve leta 1986 prinaša slavljenje besede, s svojim delovanjem pa briše meje in nagrajuje svobodo. Poleg mednarodne nagrade vilenica na njem podelijo tudi kristal vilenice ter štipendijo Srednjeevropske pobude. Foto: Andrej Kek

Islandska književnost pod drobnogledom
Letošnji 35. mednarodni literarni festival Vilenica bo potekal med 8. in 13. septembrom. Organizatorji za zdaj podrobnih informacij o programu in izvedbi ne dajejo, saj bodo vse, vključno z imeni letošnjih nagrajencev, razkrili 18. junija. Pod drobnogled bo festival sicer letos vzel islandsko književnost. Priprave festivala že potekajo, a nanje seveda vplivajo trenutne epidemiološke razmere v svetu, zato vnaprejšnjih informacij o programu, mednarodnih gostih in sami izvedbi ne dajejo, je pojasnila producentka in vodja festivala Nana Vogrin.

Znano je, da bo festivalska tema Evropa se širi in krči – Quo vadis?, torej Kam greš?. Na festivalski spletni strani so tako nekaj besed namenili tej temi v času, ko se je zaradi novega koronavirusa spremenila naša vsakdanja izkušnja bivanja. S tem se je spremenil tudi bivanjski prostor literature in naš stik z njo.

Med dozdajšnjimi prejemniki mednarodne nagrade vilenica so Olga Tokarczuk (na posnetku), Jachym Topol, Laszlo Krasznahorkai, David Albahari, Claudio Magris, Milan Kundera in Peter Handke. Lani je nagrado prejel srbski pisatelj Dragan Velikić, slovenski avtor v fokusu pa je bil Esad Babačić. Foto: BoBo
Med dozdajšnjimi prejemniki mednarodne nagrade vilenica so Olga Tokarczuk (na posnetku), Jachym Topol, Laszlo Krasznahorkai, David Albahari, Claudio Magris, Milan Kundera in Peter Handke. Lani je nagrado prejel srbski pisatelj Dragan Velikić, slovenski avtor v fokusu pa je bil Esad Babačić. Foto: BoBo

Kje smo danes – 35 let pozneje?
"S premišljenim izborom medgeneracijsko raznolikih mednarodnih in domačih gostov ter sodelovanjem med različnimi literaturami bomo program osredinili okoli letošnjega festivalskega vprašanja Quo vadis? To vprašanje si ljudje v sedanjem položaju vse pogosteje postavljamo, k iskanju odgovorov nanj pa bomo povabili tako zainteresirano občinstvo kakor tudi letošnje povabljene avtorje in avtorice iz 15 držav," so zapisali organizatorji.

In dodali: "Ob vse bolj nemirnem svetu sedanjosti, ko se Evropa širi in krči obenem, pa se bo letošnja Vilenica ozrla tudi k svojim začetkom in premišljevala, kje smo danes, 35 let pozneje od prve izdaje. Tako festival iz območja spominjanja preteklega prehaja k skrbi za prihodnost, pri čemer ostaja zavezan krepitvi kulturnih stikov, izmenjevanju kakovostne literature ter odpiranju mnenj po vsej Evropi in svetu."

Značilnost Vilenice je srečevanje najboljših avtorjev in avtoric s širšega območja srednje Evrope in tudi od drugod prek literarnih in ob-literarnih dogodkov. "Festival pomembno širi miselna obzorja ter prinaša zavedanje o nujnosti kulturnega pluralizma, medsebojnega spoštovanja in mirnega sobivanja v svetu," so še dodali organizatorji.