ki so se začela 6. decembra lani, v središču Helsinkov dobila veliko novo knjižnico. Prostorna, iz lesa in stekla zgrajena stavba, ki stoji nasproti finskega parlamenta, predstavlja "dnevno sobo naroda".

Helsinško osrednjo knjižnico so načrtovali kar 20 let, na koncu pa so prav v realizaciji tega projekta prepoznali najprimernejše sporočilo ob zaključku praznovanj razglasitve samostojnosti Finske izpod dolgoletne Švedske oziroma Ruske nadvlade.

Valovita Oda
Knjižnica, ljubkovalno poimenovana Oodi, kar v prevodu iz finščine pomeni 'oda', je bila po načrtu finskega podjetja ALA Architects zgrajena kot odprta, valovita struktura, ki znanjaželjne ter strastne bralce vabi v "topel objem".

V knjižnici je na voljo 100.000 knjižnih enot, v zgradbi pa so tudi studii za glasbeno in videoprodukcijo ter prostori za delavnice, opremljenimi s 3D-tiskalniki in laserskimi rezalniki, ki jih bodo obiskovalci lahko uporabljali brezplačno. Prav tako bo v knjižnici domoval evropski center za obiskovalce, kjer bodo na voljo informacije, povezane z EU-jem.

Ideji upanja in napredka
Tommi Laitio, predstavnik za kulturo in prosti čas mesta Helsinki, je ob odprtju dejal, da Oodi predstavlja moderno idejo o tem, kakšna naj bo knjižnica: "Je hkrati hiša literature ter tehnologije, glasbe, filma in EU-ja. In vsa ta področja sovpadajo z idejo upanja in napredka."

Tehnologija bo v knjižnici prisotna tudi v obliki knjižničarjev robotov, manjših vagončkov, ki samostojno opravijo pot od točke za vračilo knjig mimo dvigal do pravih oddelkov, kar bo zaposlenim v knjižnici olajšalo vračilo del na police. Načrtovalci verjamejo, da je helsinška javna knjižnica prva na svetu s tovrstno robotsko pomočjo.

Ne bodo zahtevali stroge tišine
V knjižnici tudi ne bodo zahtevali stroge tišine, kar je sicer značilno za tovrstne ustanove. Želijo si namreč, da bi knjižnica postala prostor druženja in ustvarjanja obiskovalcev različnih starosti. Zato so se odločili, da knjig, namenjenih otrokom in mladim, ne bodo ločili od knjig za odrasle. So pa knjižnico opremili s posebnimi tihimi sobami, namenjenimi učenju.

Čeprav v številnih državah krčijo knjižnično dejavnost, v Helsinkih niso imeli težav pri pridobitvi politične in javne podpore za izvedbo 98 milijonov evrov vrednega načrta, saj Finci resnično veliko dajo na knjižnice, je pojasnil Laitio. Dodal je, da ob tem skorajda ni naletel na nasprotovanja: "Pravzaprav so se ga ljudje razveselili in so nanj ponosni." Na Finskem si 5,5 milijona prebivalcev letno izposodi okoli 68 milijonov knjig, še navaja AFP.