O tem, ali mu je pred februarskim izidom (na koledarju si označite 16. 2.) Harryja Potterja in Relikvij smrti že kaj vroče, je Jakob Kenda spregovoril v naši spletni klepetalnici. Sam je moral na razplet Potterjeve epopeje čakati prav toliko kot navadni smrtniki - potem pa se je začelo: "Pri Harryju se mi obnese takle način branja: najprej jo preberem na dušek, potem enkrat za izpisovanje znanih problemov in tretjič, da vidim, kako 'sede' v besedilo kak testni prevod, ki sem ga napravil vmes. Potem se začne."

Prevod proti izvirniku
Večno vprašanje, kako in ali sploh se prevod lahko kosa z izvirnikom, se mu ne zdi na mestu: "Je izvedba Shakespearja na odru boljša ali slabša od Shakespearja v knjigi?" Vsekakor pa slovenskim bralcem, ki znajo angleško, priporoča branje izvirnika, kajti "ob pomoči prevoda se vendar da izvrstno učiti tujega jezika".

Literarni slog J. K. Rowling, ki so ga literarni kritiki v zadnjih letih že večkrat raztrgali, se mu zdi v nekaterih plateh zelo zahteven. "Pa ne mislim samo na imena, ki so najbolj očiten prevajalski oreh; dostikrat so cele pasaže izjemno natančne, kar se tiče izbire pravih besed." Njegova najljubša junakinja je, mimogrede, Loona Liupka.

Epikurejska vodila
Nad filmi po knjižni sagi, ki z rahlim zamikom prihajajo v kino, Kenda nima pritožb - vsak naslednji je boljši, vseeno pa knjigi ne sežejo niti do kolen. Prav tako se ne zgraža nad 'pottermanijo' (torej polnočnim čakanjem pred knjigarnami, preoblačenjem v čarovničke in spletnimi debatami o zgodbi): "Manije, kot vsaka norost, so v omejeni meri gotovo čisto zdrave; če ne bi bili vsi, kar nas je, majčkeno nori, verjetno pač ne bi bili ljudje. Ampak pretiravati, kot so vedeli že v antiki, ne gre z ničimer - niti z alkoholom niti s tekanjem ..."