Foto:
Foto:
Parfum buri duhove od svojega izida.

Bralcem tako ponuja prvenec Patricka Sueskinda Parfum v prevodu
Silvije Borovnik. Roman že od izida leta 1985 buri duhove bralcev trivialne in zahtevne literature, saj ga lahko beremo kot kriminalko, zgodovinski roman ali parodijo. Branko Gradišnik je prevedel Sirene s Titana Kurta Vonneguta, ki nas prestavi v 22. stoletje v družbo mogoče najbolj pokvarjenega človeka na Zemlji, s katerim rešujemo vprašanja o človekovem smislu. Slovensko ustvarjalnost pa zastopa ponatis odlomkov iz knjige Lojzeta Kovačiča Pet fragmentov, zdaj naslovljenih Tri ljubezni.

"Eno temeljnih del slovenske erotične literature"
Kovačičevo knjigo so pri založbi Sanje naslovili po treh ljubeznih, ki jih opisuje avtor. Vsaka od njih je drugačna; življenje z M ga uničuje, z D osrečuje, C pa zanj predstavlja seksualnost. Pisatelj žensk nikoli ne poimenuje s celim imenom, ampak za njihovo identifikacijo uporablja le inicialke. Literarna zgodovinarka Vanesa Matajc je ocenila, da so Tri ljubezni Kovačičev pripovedni poskus, da bi našel resničnost, ki jo je v svojih delo vedno znova ustvarjal. Hkrati pa Tri ljubezni pri Sanjah ocenjujejo kot delo, ki spada med temeljne dosežke slovenske erotične literature.

V lovu za najlepšim vonjem
Na svoj način erotičen je tudi nemški roman Parfum, saj se glavna oseba prav strastno poda na lov za vonjem in pri tem najbolj zavzeto zalezuje lepotice. V tem lovu se razvije v morilca, v kar pa ga pripeljejo tudi okoliščine, saj ga prebivalci Francije, zlasti Pariza 18. stoletja, nikoli popolnoma ne sprejmejo medse, vedno se ga bojijo, saj v nasprotju z njimi nima svojega vonja. Patrick Sueskind se v delu norčuje iz številnih evropskih literarnih del, sprašuje pa se tudi, kdo svetu gospodari - mi sami ali kdo gospodari nam.

Odgovori iz prihodnosti
Iz preteklosti pa v prihodnost, v katero nas izstrelijo Sirene s Titana. Malahija Constant, najbogatejši človek na Zemlji, mora po nenadnem bankrotu odpotovati v vesolje, na poti pa se srečuje s številnimi odgovori nanje. V nasprotju s Patrickom Sueskindom, ki odgovorov na svoja vprašanja ne ponuja, pa Kurt Vonnegut bralcem postreže s presenetljivimi razmišljanji.