Najožji družinski člani pokojnega
Najožji družinski člani pokojnega "Gaba", kot so mu rekli, so se še zadnjič poslovili od njega. Foto: EPA
Gabriel Garcia Marquez
Gabo je tudi na stara leta ostal dober Castrov prijatelj in je vse do svoje smrti ostal ne le oster, temveč tudi dejaven kritik navzočnosti ZDA v Latinski Ameriki. Umrl je 17. aprila 2014. Foto: EPA

Žaro so pokopali na dvorišču nekdanjega samostana v bližini nekdanjega pisateljevega doma. V žari je le del pepela - del je ostal v Mehiki, kjer je pisatelj živel od 80. let preteklega stoletja in tam leta 2014 tudi umrl.

"Tukaj je veselje, povezano z žalostjo," je po sklepu slovesnosti povedala pisateljeva 85-letna sestra Rosa Aida Garcia Marquez.

Drevesa okoli samostana so ob tej priložnosti krasili veliki rumeni metulji, simbol magičnega realizma, saj Garcia Marquez velja za enega najvidnejših predstavnikov te literarne struje.

Pogreba se je udeležilo približno 400 ljudi, oblečenih večinoma v belo. "Za mesto je velika čast, da pogreb poteka tukaj," so besede pisateljevega sina Gonzala Garcie Barche. Kot je še povedal, se je zbrala vsa družina, prišli so tudi sorodniki iz Francije in ZDA.

Na dvorišču samostana so ob tej priložnosti odkrili bronasto poprsje Garcie Marqueza, ki je delo britanske kiparke Katie Murray. Žara s pepelom je pokopana pod kamnitim podstavkom poprsja.


Velikan magičnega realizma
Garcia Marquez se je rodil 6. marca 1927 v vasi Aracataca v Kolumbiji. Že v šoli je rad bral predvsem klasike, kot so Hemingway, Faulkner, Dostojevski in Kafka. Študiral je novinarstvo. Zaradi svojih političnih prepričanj in boja proti kolumbijski diktaturi je moral v 50. letih zapustiti domovino.

Začasno se je preselil v Evropo - najprej v Rim in na koncu v Pariz -, a se je že leta 1958 vrnil. Po vnovičnem sporu s kolumbijsko vlado, med drugim je bil obtožen simpatiziranja z uporniki, se je leta 1981 z družino preselil v prestolnico Mehike, kjer je preživel ostanek svojih let.

Med njegovimi najbolj znanimi deli so Kronika najavljene smrti, Ljubezen v času kolere, Žalostne kurbe mojega življenja in kultni roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967 in bil od takrat prodan v več kot 50 milijonih izvodov in preveden v najmanj 25 jezikov.