Romana, s katerima se
Romana, s katerima se "spopada" letošnja generacija maturantov: Tolstojeva Ana Karenina in Lainščkovo iskanje prekmurske identitete. Foto: Mladinska knjiga
Feri Lainšček
"Z Elico je v slovenski književnosti zgrajen lik ženske, ki zmore dejanje, ki ne teče za vozom, ki ni trpeča mati, ampak je ženska, ki se znajde v neki situaciji in se na koncu odloči za življenje," o svojem romanu pove Lainšček, eden najplodovitejših sodobnih slovenskih literatov. Foto: BoBo

To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Lainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Romanoma so pozornost namenili v dveh radijskih oddajah Gymnasium, s katerima želijo četrtošolcem pomagati pri pripravah na maturitetni esej, ki ga bodo pisali 4. maja.

Kateri knjigi bosta obvezno čtivo za maturitetni esej, na letošnji splošni maturi, so mladi izvedeli že februarja lani. Lara Pančur, Gimnazija Šentvid: "Ko sem videla, koliko sta knjigi dolgi, sem se najprej ustrašila, kako bom lahko vse to prebrala. Ko pa sem začela, sem ugotovila, da sta zgodbi zelo zanimivi in sta me popolnoma prevzeli."

Več zanimanja za razpravljalni esej
Mladi bodo imeli na maturi tako kot vsako leto možnost izbrati razpravljalni in razlagalni esej, po izkušnjah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja pa se večina dijakov odloča za razpravljalni esej: "Za razlagalni oz. interpretativni esej morajo imeti dijaki občutek za interpretacijo, več je samostojnega dela, bolj se morajo poglobiti v odlomek in tega se nekateri ustrašijo. Mislim, da se je lažje pripraviti na razpravljalni esej, da je ta namenjen glavnini dijakov, povprečnemu dijaku, interpretativni esej pa lahko zelo dobro pišejo tisti dijaki, ki imajo tudi občutek za literaturo.«

Ločil bom peno od valov
V prvi oddaji Gymnasium so pod drobnogled vzeli roman, ki so ga dijaki obravnavali že na predmaturitetnem preizkusu: delo Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov. Kdo je junakinja romana, Elica Sreš, kakšne vrednote ima in kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Kakšni so njeni odnosi z moškima njenega življenja? Zakaj je v zakonu nesrečna? Po besedah profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid junakinjo slovenskega romana omejujejo tako vaško okolje s svojimi pričakovanji kot tudi mestne norme in pravila, ki so največkrat le navidezna in ne premorejo globine in pravih čustev. Odgovor na zgornja vprašanja pa se skriva tudi v vrednotah Lainščkove junakinje, pravi Irena Velikonja: "Eličini glavni vrednoti sta svoboda in ljubezen, medtem ko je Ivan (njen mož, op. Š. Š.) povzpetnik. Največ mu pomeni ugled, ki si ga pridobiva z bogastvom. Zaradi njunega različnega vrednostnega sistema je jasno, da njun zakon ne more biti uspešen."

In če je v svojem zakonu nesrečna tudi junakinja drugega maturitetnega romana Ana Karenina, o katerem bodo na 1. programu Radia Slovenija govorili 6. aprila, prav tako v oddaji Gymnasium, je očitna tudi razlika med ženskima likoma v obeh romanih. Za avtorja Ferija Lainščka je to njuna različna usoda, "njegova" Elica na koncu romana ne umre. "Glavna junakinja romana se odloči za življenje, in ta razlika se mi zdi bistvena. Z Elico je v slovenski književnosti zgrajen lik ženske, ki zmore dejanje, ki ne teče za vozom, ki ni trpeča mati, ampak je ženska, ki se znajde v neki situaciji in se na koncu odloči za življenje. Jaz njenega odhoda ne razumem samo kot beg, temveč tudi kot odločitev za novo življenje, ne glede na to, kako ona to stori," pravi avtor romana Feri Lainšček.

Špela Šebenik, Radio Slovenija

Oddaji Gymnasium, ki je bila v celoti posvečena Lainščkovemu romanu, lahko prisluhnete spodaj. Naslednji teden sledi še podobna analiza Tolstojevega dela.