je prvi leposlovni roman Sama Ruglja, ki se je že uveljavil kot urednik, založnik, publicist in avtor stvarne literature. Foto: Litera

Vsi štirje romani so izšli v zbirki sodobnega

Junakinja romana išče in želi videti resnice in smisle, ki so onkraj vsakdanjega življenja. Ponje se odpravi kajpada v Indijo, priljubljeno deželo gurujev, mislecev in puščavnikov, ki jih že na prvi pogled preveva ena sama duhovnost in razsvetljenost. Foto: Litera

slovenskega leposlovja Piramida.

Delo Sama Ruglja Resnica ima tvoje oči, ki ga je urednik Orlando Uršič označil za roman o minljivosti, prinaša zgodbo o protagonistu, ki živi umirjeno življenje tik pred upokojitvijo. Njegovo idilo prekinejo dogodki, ki ga postavijo pred nov življenjski izziv. Bralec lahko glavnega junaka spremlja skoraj 35 let, od njegovega bivanja v Istanbulu, kjer sveže zaljubljen čas doživlja kot nekaj neskončnega, pa vse do poznejšega obdobja, ko ugotovi, da nima več neskončno časa, je povedal avtor.

Rugelj poznavanje filmov "prenesel" na leposlovje
Rugelj, ki meni, da je pisanje fikcije bistveno zahtevnejše od neleposlovja, je želel napisati dramo, ki pa bi bila napeta. Pri tem je, kot je pojasnil, sledil eni izmed zapovedi filmov šole dogma, ki je, da ne smeš snemati žanrskega filma.

Novodobna gonja za razsvetljenostjo
Roman Vija vaja ven je Jedrt Lapuh Maležič označila za "roman o vsem drugem kot o resnici". Vanj je postavila protagonistko, ki se najprej poda v Indijo, kjer išče razsvetljenje, a po svoji meri, pozneje oziroma čez približno deset let pa jo lahko bralec spremlja v Sloveniji, ko postane po avtoričinih besedah prava tiranka. Pisateljica je antipatično junakinjo opremila s predsodki in manipulativnostjo, s katero "išče" duhovnost. Kot so zapisali pri založbi, Jedrt Lapuh Maležič obravnava izgubljenega človeka v času splošne družbene in človeške izvotljenosti, v katerem ne želimo videti resničnosti.

Roman ni le zgodba o mladosti v Ljubljani in ljudeh, s katerimi se je pripovedovalec pobližje ali kako drugače srečal. Foto: Litera

Nomadstvo po ljubljansko
Roman Jurija Hudolina Ljubljanske ulice ni le zgodba o mladosti v Ljubljani, saj je avtor po urednikovih besedah odprl registre, ki jih v njegovih delih doslej nismo bili vajeni. V romanu spretno preliva čas otroštva, čas odraslega in v zadnjem delu čas zrelega človeka. V ospredju je mlad človek, ki pride v Ljubljano, in kot se zdi, ne najde obstanka, je povedal Uršič. Hudolin je dodal, da delo sicer res prinaša anamnezo njegovih 20 ljubljanskih bivališč, a je bistveno sporočilo, da človek svojega sidrišča ne nosi v kovčkih, pač pa v sebi.

Sarival Sosič je na sredini svoje tetralogije, ki pa je ni treba brati v strogem sosledju. Foto: Litera

Tetralogija v nastajanju
Roman Jaz sam dopolnjuje prvenec Sarivala Sosiča Starec in jaz, ki je bil nominiran za kresnika in je del tetralogije, ki še nastaja, je povedal avtor. Pričujoči roman, ki ga po urednikovih besedah bogati zelo poetičen jezik, je pravzaprav predhodnik prejšnjega, vendar, kot poudarja avtor, ni treba, da bi ju brali v sosledju. Prav tako ni treba brati tega romana linearno, misli se povezujejo in zgodba teče, a ne tako eksaktno, da ne bi mogli začeti brati nekje vmes, je pojasnil.